Napoved referenduma ne pomeni konca drugega tira

Civilna iniciativa zahteva, naj se projekt financira z domačim kapitalom in zgradi z domačim znanjem.

pon, 15.05.2017, 16:06; spremenjen: 19:26

Najmanj 40 tisoč volivcev lahko zahteva, da državni zbor razpiše zakonodajni referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel.

Rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi je petintrideset dni. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. 

Če je pobuda vložena v skladu z zakonom (biti mora podprta z najmanj 2500 podpisi), predsednik državnega zbora v sedmih dneh po njenem prejemu obvesti o dani pobudi ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Zahtevo volivcev lahko vloži pobudnik najpozneje v sedmih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev.

Državni zbor je vezan na izid zakonodajnega referenduma in eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Vir: Državni zbor

Ljubljana, Koper - Kakšnih 4500 podpisov je v državni zbor včeraj vložil vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo in okoljski aktivist Vili Kovačič in tako dal pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o drugem tiru. Druga skupina Svet za civilni nadzor pa svari pred zlorabo referenduma.

Kovačič je priznal, da zbiranje 40.000 podpisov ni mačji kašelj, in pozval vse stranke, zlasti na levici, da se pridružijo. Najbolj upa na Združeno levico, ki da je v državnem zboru konstruktivno razpravljala o tej temi, kasneje pa popolnoma obmolknila. Poudarja, da ne gre za strankarsko akcijo, bodo pa veseli vsake stranke, ki bo njihova prizadevanja podprla. Na svoji strani imajo lokalno prebivalstvo, Mestno občino Koper in opozicijo.

»Zahtevamo, da se projekt financira z domačim kapitalom in zgradi z domačim znanjem. Ne potrebujemo Madžarov in Evropske unije, potrebna je samo optimizacija,« dodaja Kovačič, ki predlaga, da bi referendum razpisali ob jesenskih predsedniških volitvah ter s tem prihranili denar in zagotovili večjo udeležbo.

Ko bo predsednik državnega zbora Milan Brglez določil datum za zbiranje 40.000 podpisov - predvidevajo, da v ponedeljek -, bo začel teči 35-dnevni rok, v katerem jih morajo zbrati. Za pobudo se je Kovačič odločil, ker je proti temu, da se takšen projekt dela na vrat na nos, poleg tega zatrjuje, da je to predvolilni projekt SMC, in sicer na račun davkoplačevalcev in lokalne skupnosti.

Očitke, da z zbiranjem podpisov zavlačuje projekt, ostro zavrača. »Če bo projekt optimalen, bo zgrajen tri leta hitreje. Ne zaviramo projekta, hočemo ga optimizirati in postaviti na realna tla - da bo zadoščal ekonomskim in ekološkim potrebam ter potrebam prebivalstva,« še pojasnjuje.

O referendumski pobudi so spregovorili tudi na včerajšnjem koalicijskem vrhu. Prvak SD Dejan Židan ima še nekatere pomisleke o vpletenosti Madžarov v projekt in določenih obrestnih merah, premier Miro Cerar pa bo svoje stališče pojasnil jutri.

Minister Gašperšič: Nadaljevali bomo

Infrastrukturni minister Peter Gašperšič se je na vložitev zahteve za zbiranje podpisov za referendum odzval, da interesi pobudnikov več kot očitno ne koristijo Sloveniji, saj s takšno pobudo neposredno ogrožajo možnost črpanja evropskih sredstev in najema posojila EIB. »Kljub temu bomo projekt nadaljevali. Naš cilj ostaja, da še letos začnemo največji infrastrukturni projekt.«

Svet za civilni nadzor projekta Drugi tir (med glasnejšimi je tudi ekonomist Jože P. Damijan) podpira referendum kot najvišjo demokratično obliko izražanja volje ljudstva, hkrati pa opozarja, da referendumske pobude ne bi smeli zlorabiti, saj bi na tnalu političnih ali zasebnih materialnih interesov žrtvovali izvedbo strateškega infrastrukturnega projekta. »V svetu menimo, da se vlada še vedno lahko izogne referendumu, če bo ustrezno prilagodila izvedbo zakona in prisluhnila predlogom stroke o znižanju vrednosti naložbe, načinu financiranja in nadzoru nad projektom.«

Svet za civilni nadzor zahteva novelacijo investicijskega programa, pocenitev projekta, zasnovo dvotirne proge, izločitev 2TDK kot nosilca investicije, izločitev Madžarske iz sofinanciranja projekta in transparenten civilnodružbeni nadzor nad projektom.

Še pred tem so v Svetu trdili, da zakon o drugem tiru ne more biti pogoj za prijavo za razpis na evropska sredstva, saj se je že dvakrat prijavila na razpise brez posebnih zakonov in referendumska pobuda formalno ne more vplivati na relevantnost prijave na razpis. Bolj nujna kot zakon je jasno opredeljena in končana finančna konstrukcija.

Železničarji si ne želijo referenduma

Generalni direktor SŽ Dušan Mes pojasnjuje: »Kupci storitev v Luki in na železnici izjemno pozitivno sprejemajo odločitev vlade o drugem tiru, ta logistična pot se krepi in tudi zato dosegamo desetodstotno rast prometa. Zato si referenduma ne želimo, bila bi velika škoda, če bi se izvedba projekta zavlekla za več let. Stroški zamude bi bili precej večji od domnevnih pridobitev.« Koprski župan Boris Popovič se ni ustrašil očitkov premiera Mira Cerarja in glede referenduma o zakonu odvrnil: »Vlada je naredila samomor.«

Arso je včeraj Luki Koper izdal okoljevarstveno soglasje za podaljšanje kontejnerskega pomola, vendar je Popovič že napovedal pritožbo. Ministrstvo za infrastrukturo pa je po skoraj treh letih ugotovilo, da Luka Koper lahko sklene najem za zemljišča na območju prihodnjega bertoškega vhoda z občino Koper in mora zanje občini plačati najemnino.

Prijavi sovražni govor