Tiskane izdaje
Ljubljana – Minister za notranje zadeve Gregor Virant vztraja pri dinamiki odprave, a je ob zakonskem reševanju problema pripravljen sprostiti druge pravne poti, popustil pa je tudi pri obrestih.
Tudi po današnjih pogovorih je izplačilo plač, ki jih po dobljenih sodbah sindikatov dolguje država, predvideno v dveh obrokih: prvi del najpozneje do konca februarja leta 2014, drugi pa do konca januarja 2015. Tisti proračunski uporabniki, ki bi jim letos kaj ostalo na plačnih postavkah, pa bi s poplačilom lahko začeli že letos, a s tem smejo ogroziti izvajanja svoje javne službe.
»Vlada je še vedno prepričana, da je daleč najboljša rešitev, da poravnamo obveznosti, ki jih ima država do javnih uslužbencev z zakonom, da bi bilo za vse enako in da se določi dinamika izplačila, ki jo javne finance zmorejo.
Če bi sindikati bili pripravljeni podpreti ta zakon, bi bila vlada pripravljena pristati na to, da do dokončnega izplačila tečejo zamudne obresti,« je po pogovorih pojasnil minister Virant. K temu je vlada iz zakona pripravljena umaknili določila, ki bi ustavila vlaganje individualnih tožb in predlogov za izvršbo, ki se že vrstijo.
Če sindikati ne bodo soglašali z zakonom so - po Virantovi presoji - edina preostala možnost individualne poravnave, ki pa lahko vodijo v »precejšnjo neenakost, zmešnjavo in stihijo.«
Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je zadnjo potezo vlade označil kot »izboljšavo.« »Ni še povsem jasno, kakšna je podpora temu zadnjemu predlogu, ki je nekoliko ugodnejši, kot je bila prvotna ponudba za javne uslužbence. Sindikati bodo ti proučili in upam da prišli z enotnim stališčem.«
Predsednik konfederacije sindikatov Pergam Janez Posedi pravi, da v četrtek, ko se pogovori nadaljujejo »pričakujemo predlog, ki ne bo prevelika ovira za sindikate, da ne bo motivacije, da ga rušimo. Očitno smo na poti, ki ljudem ne bo zaprla tistih možnosti, ki jih imajo že sedaj in da bo rešitev sodnih odločba nekako urejena.«
Če vladi ne bo uspelo zagotoviti podpore za poseg v zakon, naj bi neuradno razmišljala o možnosti, da bo delodajalcem v javnem sektorju predlagala ali naložila, naj svojim zaposlenim ponudijo individualno poravnavo, z enakimi roki, kot jih predvideva v zakonu. Če se javni uslužbenec s tem ne bi strinjal, pa lahko še vedno vloži tožbo ali predlog za izvršbo.
