Tiskane izdaje
Ljubljana – Osrednja točka vsake zdravstvene reforme so viri, iz katerih se zdravstvo financira. Poleg plačilne nediscipline vplačnikov – lani je dolg do ZZZS znašal vsaj 129 milijonov evrov – finančne težave zdravstvenemu sistemu povzročajo tudi različne prispevne stopnje in neobdavčenost nekaterih dohodkov.
Medtem ko imajo nekatere države – na primer Avstrija in Nemčija – enako prispevno stopnjo za vse skupine prebivalcev, ima Slovenija vsaj deset različnih prispevnih stopenj za različne skupine. Za zdravstvo vplačujemo različne deleže od svojih prihodkov, za osebe brez prihodkov pa različne zneske, vsi pa imamo enake pravice do zdravljenja.
Če bi vplačevali vsi prebivalci po enaki prispevni stopnji (v Nemčiji je to 14 odstotkov od prihodkov), bi imela zdravstvena blagajna (ZZZS) 600 milijonov evrov višje prihodke na leto. Leta 2016 je zdravstvena blagajna zbrala 2,46 milijarde evrov vplačil od prispevkov. Pri nas je najvišja prispevna stopnja 13,45 odstotka, od tega 6,36 za delojemalce, drugo za delodajalce.
Zaposleni v povprečju 207 evrov na mesec
Slovensko zdravstvo sloni na zaposlenih, ki so finančno veliko bolj obremenjeni od drugih. V socializmu so bili tako rekoč vsi ljudje zaposleni in takrat je bila takšna ureditev smiselna. Danes pa obstaja vse več drugih oblik dela, mnogi se preživljajo tudi z dohodki od kapitala, od katerih ne prispevajo za zdravstveni sistem, a kljub temu uživajo vse zdravstvene pravice.
Zaposleni in samostojni podjetniki plačujejo za zdravje 13,45 odstotka bruto plače, od tega delodajalci nekaj več kot polovico, drugi del pa delojemalci. V absolutnem znesku je vplačal zaposleni leta 2016 v povprečju 207 evrov na mesec, samostojni podjetnik pa 137 evrov. Tako velika razlika med drugim nastane zaradi neupravičenega prikazovanja nizkih prihodkov in obračunavanja življenjskih stroškov v stroške dela; na tej točki bi bila potrebna davčna reforma, menijo na ZZZS.
(Za povečavo kliknite na infografiko.)
Lastniki brez plač zgolj 22 evrov na mesec
Malo, zgolj 44 evrov na mesec v povprečju, plačujejo za zdravje kmetje. Prav tako malo – le 57 evrov v povprečju – plača pokojninska blagajna (Zpiz) za upokojence. Občine plačujejo zgolj 34 evrov za socialno ogrožene. Samo 22 evrov na mesec plačujejo osebe brez stalnih virov prihodkov, recimo estradniki, pa imajo vse zdravstvene pravice (razen bolniškega staleža), čeprav so morda lastniki nepremičnin, z oddajanjem katerih se preživljajo. Za naštete je v predlogu reformnega zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju predvideno povišanje prispevnih stopenj in s tem višje plačilo, smo izvedeli neuradno. A prispevne stopnje ne bodo izenačene za vse skupine prebivalcev.
Več za Zpiz, državni proračun, občine, kmete in od kapitala
Ministrica Milojka Kolar Celarc bo po naših informacijah predlagala le povišanja prispevkov v skupni vrednosti 73 milijonov evrov. Predlog zakona predvideva, da bo v zdravstveno blagajno več plačevala pokojninska blagajna za upokojence – skupaj 37,6 milijona evrov na leto, kar bi bilo posledica povišane prispevne stopnje za upokojence – zdaj je ta 5,96, po novem 8,56.
Več bodo po predlogu zakona plačevale občine za brezposelne – skupaj 17,6 milijona evrov na leto, nekaj več pa tudi kmetje – sedem milijonov evrov na leto.
Dodatnih 45 milijonov evrov bi prišlo v ZZZS z obdavčitvijo dohodkov od kapitala. To je povsem nov vir. Od dividend, najemnin, obresti in dobička od kapitala bi po novem plačevali za zdravje 6,36 odstotka.
Uzakonjena neenakost
Nekatere spremembe glede prispevnih stopenj in prispevnih osnov (od česa vse se plačuje za zdravstvo) so bile uvedene v času vlade Alenke Bratušek in ministra za zdravje Tomaža Gantarja. Za zdravstvo se je začelo takrat plačevati od avtorskih in svetovalnih pogodb, študentskega dela, višjo prispevno stopnjo so dobili samostojni podjetniki in kmetje. Skupaj se je zbralo 36 milijonov evrov več dodatnega denarja na leto, a je bil kmalu za tem povišan DDV, ki je zdravstvu ponovno odvzel 10,6 milijona evrov na letni ravni. Tako je bil resnični učinek zgolj dodatnih 20 milijonov evrov na leto za zdravstvo, kar je premalo, da bi nadomestili povečane stroške, ki nastajajo zaradi vse več starejših prebivalcev in novih zdravstvenih tehnologij, zdravil, pripomočkov. Znano je, da tako imenovana medicinska inflacija zahteva tri odstotke več denarja na leto, da ostane zdravstvo na enaki ravni.
Ekonomist Veljko Bole je v posebni študiji o zdravstvu ugotovil, da ima slovensko zdravstvo v povprečju desetino manj prihodkov kot evropske države in da porabijo za zdravstvo na Češkem, Madžarskem in Slovaškem več denarja kot v Sloveniji.
Pravice tudi brez vplačil
Predlog zakona prinaša tudi spremembo pri pravicah ljudi, ki za zdravstvo ne plačujejo. Samostojni podjetniki, ki ne vplačujejo, imajo po sedanji ureditvi pravico do nujnega zdravljenja, druge zdravstvene pravice pa so za neplačnike začasno ustavljene. Ko pa začnejo ponovno plačevati, se jim denar, ki so ga porabili za nenujno zdravljenje v času začasno ustavljenih pravic, povrne. Po novem predlogu bi imeli tudi tisti, ki ne plačujejo, vse zdravstvene pravice. Na ZZZS menijo, da bo to še povečalo finančno nedisciplino. Neplačniki že zdaj dolgujejo vsaj 122 milijonov evrov, posamezni samostojni podjetniki pa več kot 50.000 evrov.
