Vlada bo popuščala zelo postopoma

Minister Koprivnikar je napovedal sproščanje napredovanj.

Objavljeno
22. april 2015 23.15
Novinarska konferenca ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja in ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc po sestanku s predstavniki sindikatov. Ljubljana, 10.April2015
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Ljubljana – Vlada namerava prihodnje leto izplačati za več kot 180 milijonov evrov zamrznjenih napredovanj v javnem sektorju, pri drugih zamrznitvah v javnem sektorju, skupaj težkih 350 milijonov evrov, pa bo popuščala bolj postopoma. Tako je povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar pred današnjo vladno obravnavo nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti, ki ju bo vlada dokončno sprejela šele prihodnji teden, še prej pa bodo pripombe posredovali socialni partnerji.

»Po dolgih letih si lahko privoščimo sproščanje plač v javnem sektorju, ki pa bo zelo postopno, skladno z javnofinančnimi zmožnostmi,« je povedal Koprivnikar in dodal, da bo samo omenjena sprostitev napredovanj povečala maso plač v javnem sektorju za 4,7 odstotka, kar je po dinamiki rasti krepko nad lansko 2,6-odstotno gospodarsko rastjo. Postopno sproščanje je po njegovih besedah predvideno tudi pri pokojninah in socialnih transferjih. »Kar zadeva pokojnine in socialne transferje, imamo nekatere zaveze, ki izhajajo iz koalicijske pogodbe in tudi iz interventnih ukrepov. Tudi na teh področjih se bodo stroški postopoma sproščali, nikakor pa ne bomo v celoti opravili vse omejevalne ukrepe,« je povedal minister. Že zdaj je znano, da bo za uskladitev pokojnin leta 2016 treba nameniti približno 25 milijonov evrov. Vlada mora podrobne ukrepe za postopno zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja (letos na 2,9, prihodnje leto pa na 2,4 odstotka BDP, do leta 2020 naj bi bile javne finance izravnane) predstaviti v programu stabilnosti. Ob tem, ko se je vladna koalicija s pogodbo zavezala, da ne bo zviševala davkov, zdaj v vladi vidijo možnosti za večje javnofinančne prilive (in manjši primanjkljaj) v boljšem pobiranju davkov, boljšem donosu od državnega premoženja in v uvedbi davčnih blagajn.

Čakajoč na ministra Mramorja

Vlada je sprva napovedovala, da bo oba omenjena ključna makroekonomska dokumenta – v Bruselj ju mora poslati do 30. aprila – sprejela še ta teden, glavni vzrok za preložitev odločanja na prihodnjo sredo pa je odsotnost ključnega vladnega akterja, ministra za finance Dušana Mramorja, ki se bo s službene poti v ZDA vrnil v ponedeljek. Glavna cilja ekonomske politike ostajata spodbujanje gospodarske rasti in javnofinančna konsolidacija, vlada pa še vedno ni predstavila ukrepov in politiko javnofinančnih prihodkov in odhodkov, ki so sestavni del programa stabilnosti, prav tako ni pojasnila, katere kratkoročne ukrepe bo spremenila v sistemske in dolgoročne. Ob napovedanem postopnem sproščanju napredovanj v javnem sektorju se bodo drugi plačni in javnofinančni ukrepi dokončno pilili šele prihodnji teden, po petkovih odzivih socialnih partnerjev na ekonomsko socialnem svetu. Ta vtis utrjuje tudi včerajšnje suhoparno vladno sporočilo za javnost – da »dokument, ki ga je vlada obravnavala na včerajšnji seji, vsebuje načelne usmeritve za pripravo ukrepov, ki jih mora pripraviti vlada v okviru aktivnosti evropskega semestra«.