Vlada bo stavkovne zahteve reševala s posebno pogajalsko skupino

MJU ima tri dni časa, da oblikuje seznam pogajalcev. O zahtevah bodo v prihodnjih dneh spregovorili na koalicijskem vrhu.

čet, 11.01.2018, 13:26

Napovedane stavke

• 24. januar: sindikati javnega sektorja pod vodstvom Jakoba Počivavška (državni organi, diplomati, obramba, poklicni gasilci, veterinarji,  cariniki, farmacevti, laboranti, sevalci, centri za socialno delo, kulturniki, novinarji, pravniki, visokošolski in finančno-računovodski delavci) 

• 12. februar: policisti

• 13. februar: zdravstvo in socialno varstvo

• 14. februar: vzgoja in izobraževanje

**

Kako bo ukrepala vlada

»Resorna ministrstva morajo proučiti stavkovne zahteve, ki se neposredno ne nanašajo na povišanje plač in drugih prejemkov zaposlenih, in opredelitev do teh stavkovnih zahtev posredujejo ministrstvu za javno upravo do 15. januarja. Na podlagi njihovih opredelitev do stavkovnih zahtev bo vlada na prihodnji seji pooblastila pristojne ministre za ločena pogajanja o njih.« 

Ljubljana - Vlada je sprejela izhodišča za pogajanja s sindikati o stavkovnih zahtevah, je po današnji seji potrdil minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Vnovič je poudaril, da smo v zadnjem času priča stavkovnemu valu, saj je kar 27 sindikatov javnega sektorja od 41 napovedalo stavkovne aktivnosti.

Ker so vse njihove zahteve skupno težke 991 milijonov evrov, je vlada odločila, da se mora z razmerami seznaniti ekonomsko-socialni svet. »Ta enormni znesek ni več samo vprašanje pogajanj s sindikati, ampak tudi širše družbeno vprašanje, zato bomo oblikovali posebno vladno pogajalsko skupino, ki se bo sestajala z vsemi sindikati,« je napovedal pristojni minister.

Sprva so na ministrstvu predlagali, da bi v njej sedeli državni sekretarji ministrstev, proti katerim so uperjene sindikalne zahteve, vendar so se danes odločili, da sestavo ponovno enkrat premislijo. Svojo odločitev morajo v treh delovnih dneh predstaviti vladi, v naslednjih dneh bodo številne stavkovne zahteve obravnavali še na koalicijskem vrhu.

Ostro proti linearnim dvigom

Je pa vlada že zavrnila pogajanja o linearnih dvigih plač, saj nekateri sindikati zahtevajo dvig plač vsem javnim uslužbencem za dva do štiri razrede. Plače v javnem sektorju v zadnjih letih namreč rastejo; v zadnjih dveh se je masa zanje povečala za deset odstotkov.Poleg tega rastejo hitreje kot v gospodarstvu in hitreje kot raste produktivnost.  

Pripravljena se je pogajati le o tistih zahtevah, ki se nanašajo na dvig zdravniških plač in zahtevah, ki se nanašajo na dvig gospodarske rasti in postopno odpravo varčevalnih ukrepov. O predvidenem finančnem okvirju pogajanj ni želel spregovoriti, dokler z njim ne seznanijo druge strani.

Odpoved stavk maloverjetna

»Kot vlada moramo ravnati odgovorno in se pogajati v okviru, ki ne ogroža naše javnofinančne stabilnosti. Če bi sprejeli vse zahteve, bi se v trenutku vrnili v gospodarsko krizo, zato smo do takšnih zahtev kritični,« je opisal minister, ki dvomi v to, da bi v tako kratkem času s sindikati zbližali stališča in preprečili za januar in februar napovedane stavke.

Namen vlade ni nekritično sprejemati zahteve za vsako ceno, s tem pa ogrožati državo, je še poudaril. 

Prva pogajanja že jutri

Sindikat vzgoje, izobraževanje, znanosti in kulture (Sviz) je ministre za izobraževanje, javno upravo in finance povabil na jutrišnjo prvo sejo pogajanj o svojih stavkovnih zahtevah. Udeležbo sta potrdila Koprivnikar in ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič. Pričela se bodo ob 11. uri, dve uri kasneje bo sledila izjava za javnost.

Na omenjena pogajanja so se odzvali v visokošolskem sindikatu (VSS), ki Svizovim zahtevam nasprotuje, saj meni, da neupravičeno dajejo prednost osnovnemu in srednjemu šolstvu.

Proti diktatu šolstva nad univerzami

Pogajanja namreč zadevajo tudi visoko šolstvo, saj vključujejo spremembo kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje, med podpisniki katere je visokošolski sindikat. Zato ne soglašajo, da se ministrstvo o tematiki pogaja samo s enim od štirih podpisnikov. Prav tako ima Sviz visoko reprezentativnost le v vzgoji in izobraževanju, deloma je prisoten na mariborski in primorski univerzi, na ljubljanski pa komaj.

Stavkovni odbor (Marija Javornik, Marko Marinčič in Gorazd Kovačič) nasprotuje vladnim ločenim pogajanjem s Svizom. Foto: Mavric Pivk/Delo

»Že v trenutnem položaju ima torej Sviz kot šolski (ne pa tudi visokošolski) sindikat univerze za talce. Protestiramo tudi proti temu, da vlada delitev izobraževalnega proračuna vnaprej, še pred začetkom stavk in pogajanj, prilagaja zahtevam šolstva tako, da gre v izrazito v škodo univerz,« je zapisal stavkovni odbor VSS.

Vladi predlagajo, da namesto ločenih pogajanj razmisli o dveh alternativah: bodisi resorna pogajanja podredi pogajanjem z javnim sektorjem bodisi razmisli o pripravi posebne kolektivne pogodbe za visoko šolstvo, ki bi upoštevala specifike te dejavnosti in njen družbeni pomen.

V visokošolskem sindikatu so včeraj sicer uradno napovedali stavko za 24. januar, ko bodo stavkali s pogajalsko skupino javnega sektorja pod vodstvom Jakoba Počivavška, katere del je sindikat.  

Prijavi sovražni govor