Tiskane izdaje
Ljubljana – Vladni predstavniki so na pogajanjih sindikatom javnega sektorja predstavili nov predlog, ki predvideva popuščanje pri odpravi nekaterih plačnih anomalij, vendar konkretnih predlogov niso želeli razkriti. Dogovor morajo, da bi se izognili enostranskim ukrepom, po besedah vlade doseči do konca tedna, za pogajalsko mizo pa bodo spet sedli danes.
Po več kot pol leta pogajanj o postopnem sproščanju varčevalnih ukrepov s sindikati je vlada pripravljena popustiti pri odpravi nekaterih plačnih anomalij v plačni skupini J za najslabše plačane v javnem sektorju. »S sindikati smo zbližali predloge, o konkretnih predlogih pa za zdaj ne moremo govoriti,« je povedal glavni vladni pogajalec minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Vendar odprava vseh varčevalnih ukrepov, ki jih zahtevajo sindikati, ni izvedljiva, ker bi to pomenilo, da proračuna ne morejo zapreti, pravi Koprivnikar.
Sprostitev varčevalnih ukrepov 185 milijonov evrov
Prav sprostitev vseh varčevalnih ukrepov poleg odprave anomalij pa od 1. januarja v prihodnjem letu še vedno zahtevajo sindikati. To po besedah Branimirja Štruklja, vodje Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ne pomeni 215 milijonov evrov, kot trdi vlada, ampak 185 milijonov evrov.
Za vrnitev polnega regresa bi po njegovem mnenju potrebovali 12 milijonov evrov, napredovanja do aprila bi nanesla 46 milijonov, nagrajevanje delovne uspešnosti pa 70 milijonov evrov. »Od tu navzdol smo se pripravljeni pogovarjati, vendar ne več tako kot pred sklenitvijo sporazuma z zdravniškim sindikatom Fides.«
Povedal je še, da je vlada popustila pri zvišanju plač zdravnikov, poleg tega je zaradi ugodnih makroekonomskih razmer 2. januar spet uvedla kot dela prost dan, zato je brez argumentov, da bi ukrepi, uvedeni v času krize, za druge javne uslužbence ostali. »Ne moremo si privoščiti, da so javni uslužbenci manj vredni kot ena od skupin v javnem sektorju,« je dodal.
Za čimprejšnji dogovor
Če se do 1. januarja ne bodo dogovorili, so scenariji po besedah obeh strani manj prijetni. Varčevalni ukrepi se bodo samodejno sprostili, takšno rast odhodkov za plače, ki ga javne finance ne bi zdržale, bi lahko vlada ustavila z intervencijskim zakonom, s katerim bi za določen odstotek znižali plače javnim uslužbencem.
V tem primeru sindikati napovedujejo stavko, te odločitve vlade pa po napovedih ne bi podprli v Desusu in SD, kar bi pomenilo težave za obstoj koalicije. Čimprejšnjega dogovora si želi tudi predsednik vlade Miro Cerar, saj pogajanja »dodatno obremenjujejo ministrstvo za finance«.
