Vlada je predstavila ukrepe za znižanje mase plač

Skoraj 86 milijonov evrov bi lahko dosegli z znižanjem različnih dodatkov in nadomestila za bolniško odsotnost.

Objavljeno
15. april 2013 19.42
Ekonomsko socialni svet
Mario Belovič, notranja politika; Ni. Č., Delo.si
Mario Belovič, notranja politika; Ni. Č., Delo.si

Ljubljana - Ljubljana - Vlada je sindikatom javnega sektorja včeraj predstavila konkretni nabor ukrepov, s katerimi namerava zmanjšati plačno maso za letos. Od predvidenih 158 milijonov evrov bi 22 milijonov evrov prihrankov poiskala pri materialnih stroških, razliko pa z osmimi ukrepi, s katerimi bi znižala plače javnih uslužbencev.

Teža posegov v plačno maso javnega sektorja je tudi tokrat predvsem na dodatkih k osnovni plači, linearno nižanje osnovnih plač za zdaj ni predvideno, niti odpuščanje iz poslovnih razlogov (več v priloženi tabeli). »Nabor ukrepov za Sindikat ministrstva za obrambo ni v nobenem primeru sprejemljiv, saj posega v že pridobljene pravice, na drugi strani pa je usmerjen v natanko določene zaposlene v javnem sektorju. Simulacije učinkov ukrepov na plače zaposlenih še niso mogoče, ko bodo opravljene, pa se bojim, da bomo ugotovili, da ukrepi najbolj posegajo v plačno skupino J (strokovno-tehnični delavci), ki so že tako slabše plačani, ki dežurajo in so državi na razpolago 24 ur na dan. Še najbolj pa bodo prizadeli uniformirane poklice, kot sta policija in vojska,« meni izvršni sekretar Sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah.

Virant: Napredovanje
je postalo avtomatizem

Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant pravi, da je glavni ukrep usmerjen v delovno dobo. »Naša presoja, da je to najprimernejši ukrep, temelji na ugotovitvi, da se plača v javnem sektorju v veliki meri gradi na senioriteti, torej da je napredovanje v veliki meri postalo avtomatizem, k temu pa se vsako leto prišteva še dodatek na delovno dobo. Ta ukrep najmanj prizadene najmlajše in začetnike z najnižjo plačo,« je predloge po pogajanjih komentiral Virant. Ukrepi bodo po njegovi napovedi enako prizadeli tudi funkcionarje v javnem sektorju. »Torej z znižanjem dodatka za delovno dobo in ukrepom, ki določa znižanje osnovnih plač zato, da se izplača delovna uspešnost. Tukaj funkcionarji dajejo dva odstotka, nič pa ne dobijo v zameno.«

Konkretnega, predvsem pa formalnega odgovora sindikatov na ponudbo vlade minister Gregor Virant še ni dobil, saj »so predlogi tako resni in zahtevni, da morajo vsi sindikati o tem odločati v okviru svojih organov«. Njihove odgovore pričakuje do četrtka, od nekaterih pa verjetno šele v ponedeljek. Pogajanja o drugih vsebinah (spremembah zakona o izvrševanju proračuna in o stavkovnem sporazumu) se bodo med vlado in sindikati sicer nadaljevala v četrtek.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj ukrepov še ne želi komentirati, dokler se sindikalna stran ne uskladi: »Ker smo jih pravkar dobili na mizo in jih je težko ovrednotiti. Težko je tudi izračunati učinke, nekateri ukrepi imajo izrazito generacijske učinke, tukaj so skriti veliki posegi.«

Posedi: Zanima nas, zakaj nekateri ukrepi manjkajo


Štrukelj pravi, da vlada zahteva toliko, kot je napovedala, in da to presega stavkovne zahteve. »Resen problem so tudi govorice, da naj bi se zaprle glasbene šole in da naj bi uvedli šolnino na drugi bolonjski stopnji. Če sem pravilno razumel ministra, je ta kategorično zanikal, da bi se karkoli delalo za zapiranje javnih glasbenih šol, pa tudi podatki o vseh drugih omenjenih ukrepih so menda ušli iz internega gradiva prejšnje vlade.«

Sindikat šolnikov Sviz bo zdaj najprej sklical izredno sejo stavkovnega odbora, na kateri bodo proučili ukrepe in njihove učinke na zaposlene. »Ljudje iz osnovnih, srednjih šol, vrtcev, z univerze, iz znanosti in kulture bodo povedali: ali pogajanja ali izstop iz pogajanj,« napoveduje Štrukelj.

Vodja koordinacije stavkovnih odborov Janez Posedi od vlade še pred morebitnimi vsebinskimi pogajanji pričakuje dodatna pojasnila. »Predvsem nas zanima, zakaj nekateri ukrepi manjkajo. Vseh ni navedenih, so tudi drugi ukrepi, zato bomo verjetno dobili pojasnilo, zakaj so bili ti vključeni v nabor, drugi pa ne. Preveriti je treba tudi, ali so to res tisti ukrepi, ki enakomerno posežejo v vse dejavnosti. Občutek je namreč, da je nekatere dejavnosti doletelo bolj kot druge,« pravi Posedi.


***

Največji prihranek, skoraj 15 milijonov evrov na mesečni ravni in 86 milijonov evrov na letni ravni bi dosegli z naslednjimi znižanji:

• znižanje dodatka za delovno dobo na 0,1 odstotka. Učinek na mesečni ravni bi bil 11,3 milijone evrov.

• znižanje dodatka na stalnost na 0,1 odstotka. Učinek na mesečni ravni bi bil 0,5 milijona evrov.

• Ukinitev dodatka za akademski naziv. Učinek na mesečni ravni bi bil 0,5 milijona evrov.

• Znižanje dodatka za delo na praznik z 90 odstotkov na 75 odstotkov. Učinek na mesečni ravni: 0,1 milijona evrov.

• Znižanje dodatka za delo v nedeljo s 75 odstotkov na 50 odstotkov. Učinek na mesečni ravni 0,7 milijona evrov.

• Znižanje dodatka za čas pripravljenosti na delo z 20 na 10 odstotkov. Učinek na mesečni ravni: 0,6 milijona evrov.

• Znižanje nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni in poškodb izven dela na 80 odstotkov. učinek na mesečni ravni: 0,7 milijona evrov.

Izplačilo sedaj zamrznjenih napredovanj bi prestavili za eno leto, torej s 1. junija letos na 1. junij prihodnje leto, s čimer bi na letni ravni dosegli še 50-milijonski prihranek.

Razliko 22 milijonov evrov bi dosegli z ukrepi na ravni posameznih proračunskih uporabnikov.