Vlada nepripravljena na delovno knjižico za mlade

Ljubljana – Novi politični voditelji so v koalicijski pogodbi napovedali uvedbo digitalne delovne knjižice za mladino. Toda kot kaže, kaj več od tega, da jo želijo imeti, še ne vedo. So pa že zdaj bolj pripravljeni v Študentski organizaciji Slovenije, ki je prav zato, da bi lahko kandidirala na razpisu, katerega vrednost še ni znana, ustanovila celo nov zavod.

Vedno več mladih pridobiva delovne izkušnje, ne da bi bili redno zaposleni. Ker bi se te morale čim širše upoštevati, si »bomo prizadevali za vzpostavitev enotnega sistema za beleženje delovnih izkušenj na nacionalnem nivoju«, je zapisano v koalicijski pogodbi. Ta zato obljublja uvedbo mladinske oziroma študentske digitalne delovne knjižice. Več v koalicijski pogodbi ne izvemo. Tako kot tudi ne iz odgovorov vlade na naša dodatna vprašanja. Spomnili so nas le, da je vzpostavitev priznavanja neformalnih oblik znanj in izkušenj že cilj resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013–2022.

Tako kot je to cilj programa Jamstvo za mlade, ki ga je vlada pripravila v začetku leta. To in prihodnje leto bo zanj namenjenih po 50.000 evrov, je zapisano v dokumentu. In kaj je bilo v zadnjih devetih mesecih narejenega? »Izvedba ukrepa 'kartice', ki naj bi evidentirala neformalno pridobljeno znanje, je pogojena s pridobitvijo sredstev iz okvira nove finančne perspektive, zato realizacija trenutno še ni mogoča,« so zapisali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Slovenija je v zaostanku pri pripravi operativnega programa za črpanje evropskih sredstev in celo edina, ki od novih članic Unije še nima potrjenega partnerskega sporazuma.

Sistem beleženja že imamo

Spomnimo, da je Društvo mladinski ceh s podporo urada za mladino, ki je organ v sestavi ministrstva, že leta 2003 pripravilo sistem beleženja in priznavanja neformalnega znanja in izkušenj od 14. leta starosti, poimenovan Nefiks. Modra knjižica, ki smo jo poznali najprej, je pred tremi leti dobila še elektronsko različico. Med podporniki projekta, ki je sofinanciran tudi z davkoplačevalskim denarjem, poleg ministrstva najdemo tudi Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani in e-študentski servis.

Zakaj ta že vzpostavljeni sistem beleženja neformalnih izkušenj ni primeren, nam na vladi niso odgovorili. Tako kot tudi ne na druga vprašanja, s čimer bi pokazali, da imajo kljub zapletom z evropskimi sredstvi vsaj vizijo, kaj bodo ključne lastnosti digitalne delovne knjižice in zakaj bo ta za mlade koristna. Imajo pa več odgovorov v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS).

Njihov Zavod za podporo študentov Pro študent namreč že pripravlja sistem, ki beleži kompetence, toda »pridobljene izključno s študentskim delom«. Nefiks upošteva na primer tudi prostovoljno in mladinsko delo, aktivno državljanstvo, delo in študij v tujini ter neformalno izobraževanje. To po mnenju ŠOS zahteva od uporabnika in delodajalca preveč časa in energije, poleg tega pomanjkljivosti že vzpostavljenega sistema vidijo tudi pri metodologiji pripadajočih kompetenc za posamezno delo. Pri študentskem delu pa je, nadaljujejo v ŠOS, mogoče sistem avtomatizirati tako, da bo prijazen do uporabnika in delodajalca: »Po pogovorih z delodajalci smo namreč ugotovili, da imajo velik interes za vzpostavitev tovrstnega sistema, saj jim olajša delo pri iskanju novih sodelavcev, vendar bi jim vpeljava sistema po principu Nefiksa zaradi zahteve po potrjevanju vzela preveč časa, s čimer se izgubijo pozitivni učinki.« Kljub temu v zavodu, kot pravijo sami, vseskozi poudarjajo, da je treba urediti še druga področja priznavanja neformalnega znanja. »Zato svoj sistem pripravljamo tako, da ga bo mogoče v prihodnje nadgraditi in po potrebi tudi povezati z že obstoječimi sistemi beleženja, kot sta Europass in Nefiks,« je zapisal Mitja Urbanc, direktor Pro študenta.

Od predsednika do direktorja

ŠOS je zavod Pro študent ustanovil januarja. To je njihov prvi zavod, v katerem imajo ustanoviteljske pravice. Ključni vzrok za to odločitev je bilo »onemogočeno kandidiranje ŠOS na različnih razpisih, saj ŠOS kot sui generis oblika največkrat ni med upravičenci na razpisih. Možnost prijavljanja na razpise pa bo omogočila dodatna sredstva in s tem aktivnosti še na drugih področjih.« Cilj zavoda je, priznavajo, prav »vzpostavitev in spodbujanje beleženja kompetenc in znanj, pridobljenih pri občasnem in začasnem delu dijakov in študentov«. Kdaj bo objavljen javni razpis za vzpostavitev sistema beleženja neformalnih izkušenj, še ni znano.

Urbanc je direktor Pro študenta postal marca, torej le en mesec za tem, ko mu je potekel mandat predsednika ŠOS. ŠOS je pod njegovim vodstvom po mnenju nekaterih veliko premalo kritično sodeloval v pogajanjih pri noveli zakona o visokem šolstvu in reformi študentskega dela, in to tako z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve kot z ministrstvom za izobraževanje, torej prav z institucijama, ki bosta verjetno sodelovali pri beleženju in priznavanju neformalnih delovnih izkušenj.

Pri tem spomnimo, da je prav ŠOS za nesojenega sekretarja vlade za mlade predlagala Kamala Izidorja Shakerja, ki je danes poslanec Stranke Mira Cerarja, na ustanovnem kongresu katere smo opazili tudi Urbanca. Ta za vodenje zavoda prejema 1950 evrov bruto plače.

(Ne)uporabnost sistema

V koalicijski pogodbi zasledimo predvsem obljubo, da si bodo koalicijski partnerji prizadevali za vzpostavitev novega enotnega sistema za beleženje neformalnih delovnih izkušenj, nič pa o tem, kako bodo ta sistem naredili nacionalno prepoznan in formalno veljaven. Torej ključno vprašanje ne bi smelo biti, kako in komu razdeliti kupček davkoplačevalskega in evropskega denarja, temveč kako sistem narediti uporaben in koristen za delodajalce in predvsem mlade.