Vlada praznuje prvi rojstni dan. Bo tudi zadnji?

Ljubljana – »Politična kriza se je končala in to, da Slovenija izide iz krize, je glavni izziv te vlade. To je dejansko protikrizna vlada, protikrizna ekipa,« je pred natanko enim letom po potrditvi dvanajstčlanske ministrske ekipe izjavil novi premier Janez Janša.

Še istega večera se je prvič sestala nova vlada in za začetek razrešila vodjo urada za verske skupnosti Aleša Guliča, direktorja Sove Sebastjana Selana in direktorja urada vlade za komuniciranje Darijana Koširja. To je potrdilo, da bo Janševa ekipa po dolgih mesecih mrtvega teka razpadajoče Pahorjeve vlade in napornih pogajanjih o novi koaliciji ukrepala brez odlašanja. Že v prvem zamahu je s spremembami zakona o vladi skrčila število resorjev, zaradi ukinitve kulturnega ministrstva pa je prišla v hud spor s kulturniki. Ta nikoli ni bil do konca razjasnjen in se jasno kaže v zadnjih mesecih na ljudskih vstajah, na katerih nastopajo številni slovenski umetniki.

Vlada je, kot je prvega dne napovedal Janša, takoj začela pripravljati varčevalne ukrepe, da bi stabilizirala javne finance. Z zloglasnim Zujfom, s katerim je z eno potezo spremenila skoraj 40 zakonov, je razburila del upokojencev, z letošnjim proračunom, v katerem je znižala maso plač v javnem sektorju, pa sindikate. Do jeseni so vladni predstavniki napovedovali možnost, da pride v Slovenijo zloglasna evropska trojica, ki bo še bolj drastično zarezala v javno porabo. Da se to ni zgodilo, vlada šteje za enega svojih največjih uspehov. Toda njeni kritiki dodajajo, da je Slovenija hkrati tonila vse globlje, saj sta finančni sistem in gospodarstvo ostala v globokem krču.

Koalicija razpada

A vladne krize niso povzročile gospodarske težave; koalicijo so rahljale ideološke teme in kadrovanje. Dokončno je počilo ob poročilu protikorupcijske komisije, ki je v prvih dneh januarja sporočila, da predsednik vlade ne zna pojasniti izvora dela svojega premoženja. Ker Janša ni odstopil, sta iz vlade že odšli dve koalicijski stranki od petih, DL in Desus, v začetku marca pa bo to storila tudi SLS. Prav te dni potekajo pogajanja o oblikovanju nove koalicije, ki bi jo sestavljal trojček DL-SLS-Desus in Pozitivna Slovenija. Te stranke skupaj nimajo dovolj poslancev, da bi lahko izglasovale konstruktivno nezaupnico, vendar je v četrtek podporo novemu mandatarju obljubila tudi SD. To pa pomeni, da bi proti Janši glasovalo kar 55 poslancev.

Po napovedih Karla Erjavca bodo konstruktivno nezaupnico vložili že na februarski seji, ki se bo začela v začetku marca – ali pa je sploh ne bodo. To pomeni, da bodo stranke v najpozneje dveh tednih morale najti kandidata za novega mandatarja. Še vedno iščejo strokovnjaka, ki ne prihaja iz politike. Po Stojanu Petriču in Janezu Potočniku so v zadnjih dneh največkrat omenjali Franceta Arharja, ki pa nad vstopom v državno politiko ni navdušen. Mandatar bi vlado vodil samo začasno, najpozneje prihodnjo pomlad pa bi šel v parlament po zaupnico. Po tem bi bile lahko skupaj z evropskimi tudi predčasne državnozborske volitve.

Če četverici strank ne bo uspelo sestaviti nove koalicije, bo manjšinska vlada Janeza Janše delovala naprej – teoretično lahko celo do konca mandata.

Pahor posreduje

V burno politično dogajanje se je vključil tudi novi predsednik države Borut Pahor, ki je Janši svetoval, naj gre v parlament po zaupnico. Janša to možnost zavrača, na petkovem shodu Zbora za republiko pa je tudi napovedal boj proti »levemu fašizmu«. Po njegovem mnenju namreč vlada razpada, ljudje pa protestirajo na ulicah zaradi strahu levih politikov, da bi izgubili finančne vzvode oblasti.

Da bi država kljub krizi delovala, Pahor za prihodnji petek sklicuje vrh vseh parlamentarnih strank. Na njem naj bi sklenile dogovor o treh projektih, ki bi jih parlament potrdil, ne glede na to, kdo bo na oblasti in kdo v opoziciji. To so reforma trga dela, ratifikacija vstopa Hrvaške v EU in sprememba referendumske ureditve.