Tiskane izdaje
Ljubljana - Vrh koalicije je na čelu s premierko Alenko Bratušek predstavil osnutek dveh protikriznih programov - Nacionalni reformnem programu (NRP) in Programu stabilnosti. Vlada bo na četrtkovi seji predvidoma sprejela danes usklajene ukrepe, jih posredovala v Bruselj in tudi podrobneje predstavila javnosti.
Iz delovnih različic osnutkov programa stabilnosti:
Kot je razvidno iz delovnih različic osnutkov programa stabilnosti, bosta na strani prihodkov najpomembnejša dva trajna ukrepa - zvišanje splošne stopnje DDV in davek na nepremičnine.
Na strani prihodkov bo najpomembnejši ukrep zvišanje splošne stopnje DDV za dve odstotni točki na 22 % ter znižane stopnje za eno odstotno točko za 1, na 9,5 %. Skupni javnofinančni učinek bo 250 milijonov evrov. Začetek veljave 1. januar 2014.
Davek na nepremičnine naj bi uvedli leta 2015, vlada pa ga bo natančneje določila po posvetovanju s socialnimi partnerji. Izkupiček naj bi bil 240 milijonov evrov.
Vlada pripravlja tudi ukrep začasne narave, ki bi začel veljati že sredi letošnjega leta. Za obdobje enega leta in pol bi uvedli krizni davek na dohodke fizičnih oseb, ki bo uveden na bruto plače in bo progresiven - torej tisti, ki imajo višje plače, plačajo več. Ukrep bo začasne narave in bo veljal leto in pol; s pričetkom sredi letošnjega leta. Od kriznega davka naj bi država dobila letos 150 milijonov evrov, naslednje leto 300 milijonov evrov.
Obdavčili se bodo aktivni dohodki fizičnih oseb. Drugi paket ukrepov, ki jih bo vlada pripravila do konca leta, in bodo trajne narave na strani izdatkov, bo nadomestil krizni davek.
Sredi letošnjega leta se predvideva obdavčitev sladkih pijač in iger na srečo. Od višjega davka na sladke pijače bo država dobila približno pet milijonov evrov, denar pa bo šel v zdravstveno blagajno, je zapisano v dokumentu. Od iger na srečo bi država dobila približno šest milijonov evrov, davek pa naj bi se zvišal za 10 odstotkov. Predvideva se tudi povišanje sodnih taks.
Davek na dobiček se ustavi na 17 odstotkih, piše v dokumetu in se ne bo znižal na 15 odstotkov, kot je predvidela prejšnja vlada. Po oceni vlade naj bi prinesel 22 milijonov evrov.
Zaposlitev v javnem sektorju naj bi se v enem letu znižala za en odstotek.
Za odkup slabih sredstev bank je predvidena izdaja obveznice DUTB s poroštvom države. Poroštva so v ZUKSB omejena na največ 4 milijard evrov. Banke bo potrebno dokapitalizirati v znesku do 900 milijonov evrov do 31. 7. 2013.
Prenos prvega paketa slabih terjatev bank na DUTB bo izveden do konca junija 2013, prenos preostalih terjatev pa bi zaključili do konca septembra 2013.
Med ukrepi je tudi prodaja državnih deležev v Telekomu in NKBM, manj denarja za občine in novi rezi v javnem sektorju, pišemo v današnjem Delu.
Vlada načrtuje še spodbude gospodarstvu; med velikimi projekti, ki naj bi jih začela, omenjajo zlasti hidroelektrarne na srednji in spodnji Savi. O ukrepih, zlasti davčnih, v koaliciji še niso usklajeni, vendar so, kot pravijo, že blizu dogovora.
Vpis fiskalnega pravila v ustavo
Program predvideva tudi vpis fiskalnega pravila v ustavo. Uveljavitev fiskalnega pravila v letu 2015 na način, kot je določen v prvotnem osnutku izvedbenega zakona za ustavno fiskalno pravilo, po izračunih vlade zahteva, da bi se moral primanjkljaj sektorja države že letos znižati na 561 milijonov evrov (1,6 odstotka BDP), do leta 2015 bi se moral primanjkljaj znižati na 251 milijonov evrov (0,75 BDP), v letu 2017 bi že morali doseči presežek v bilanci sektorja države v višini 105 milijonov evrov (0,3 odstotka BDP). To bi po oceni vlade pomenilo nerealno hude posege v ključne segmente izdatkov države oz. nerealno dodatno povečanje davkov in drugih dajatev.
Začetek uporabe fiskalnega pravila v letu 2017 zahteva povečanje prihodkov oziroma znižanje odhodkov države za okoli 400 milijonov evrov, a vlada ocenjuje, da je z vsemi ostalimi predvidenimi ukrepi ta cilj realno mogoče doseči.
Ukrepi za vzpodbujanje gospodarske rasti
Ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti naj bi temeljili na krepitvi stabilnosti bank ter razdolževanju in prestrukturiranju podjetij. Ključna ukrepa za izboljšanje pogojev financiranja bosta prenos slabih terjatev na slabo banko in zagotavljanje kapitalske ustreznosti na ravni, primerljivi s povprečjem EU.
Za neposredno dokapitalizacijo bank - poleg že izvedenih dokapitalizacij v višini 420 milijonov evrov - pa bo po ocenah letos potrebnih 900 milijonov evrov. Dokapitalizacije bodo po oceni vlade potrebne do konca julija, javnofinačni primanjkljaj pa bodo zvišale na 7,8 odstotka BDP. Poleg dokapitalizacij bo slaba banka prevzela za štiri milijarde evrov slabih terjatev.
Vzporedno z ukrepi za krepitev stabilnosti bančnega sektorja je predvideno razdolževanje in prestrukturiranje podjetij. Razdolževanje naj bi omogočili novela insolvenčnega zakona in nov zakon o sistemski razdolžitvi, selektivni ukrepi prek DUTB in države v podporo posameznim podjetjem z uspešnim poslovnim modelom ter zagotavljanje svežega kapitala s strani zasebnega sektorja s postopki privatizacije.
Desus za krizni davek
Vodja poslancev Desus Franc Jurša je dejal, da bi bil za Desus bolj sprejemljiv krizni davek kot rezi v pokojnine, zelo težko pa se bo izogniti dvigu davku na dodano vrednost (DDV).
Prvak Desusa Karl Erjavec pa je izrazil upanje, da bodo danes dosegli dogovor in da se bodo uskladili o tistih ukrepih, ki so najbolj primerni in tudi najbolj mili za državljane.
Po mnenju poslanca SD in predsednika DZ Janka Vebra so ukrepi dejstvo, upa pa, da bodo pokazali gospodarsko rast. Glede davkov pa je dejal, da bi bilo treba pogledati, kakšne učinke so imeli davki, ki so bili ukinjeni v letih 2004 in 2006 ter ugotoviti, ali bi nekatere od teh veljalo obuditi. Pri DDV pa bo po njegovem mnenju treba dodatno razmisliti.
Lukšič: DDV naj se zniža za pet osnovnih živil
Predsednik SD Igor Lukšič danes pričakuje dogovor o ukrepih tudi na prihodkovni strani proračuna, ker da je čas, da se po tem, ko je »Slovenija osem let zniževala davke«, nekaj stori tudi za to, da se ohrani kakovost življenja ljudi in kakovosten javni sektor. Poleg tega je treba nadaljevati z racionalizacijo javnega sektorja, je dodal.
Lukšič meni, da bodo ljudje ukrepe dolgoročno podprli, da pa kratkoročno ni pričakovati, da bodo ljudje nad ukrepi navdušeni. Glede dviga DDV so v stranki že sprejeli stališče, pri čemer pa so se zavzeli za to, da bi se za vsaj pet osnovnih živil DDV znižal ali celo spravil na nič. O kriznem davku pravi, da je to dobra ideja, ki jo je treba razdelati. »Gre za to, da tisti, ki imajo več, tudi dajo več. Ker imajo več tudi zato, ker jim država, ta sistem, to omogoča,« je dejal.
PS predlaga davek na nepremičnine
»Obdavčitev naj bi za začetek zajela zlasti tiste primere, ko vrednost premoženja znatno presega prijavljene dohodke,« sta pred koalicijskim vrhom dejala podpredsednika PS Maša Kociper in Robert Golob, poroča STA.
Po Kocpirovih besedah je kljub krizi v Sloveniji še veliko premičnega in nepremičnega premoženja, za katerega njegovi lastniki niso plačali niti evra davka ali pa so plačali bistveno manj davka, kot bi ga morali. »Siva ekonomija in izigravanje države sta postala nacionalni šport,« je opozorila.
Po njenih besedah bi uspešnost države na davčnem področju omogočila dobršno omilitev restriktivnih varčevalnih ukrepov. Vlada mora vložiti napore v zmanjševanje davčnih utaj in izogibanja plačila davkov ter učinkoviteje uporabljati instrument davčnega razkoraka, je dejala.
Golob je pojasnil, da bi morala omenjena ekipa ugotoviti, ali je bil za premoženje plačan davek. »Ljudem želimo vrniti zaupanje v pravičnost davčne zakonodaje, je dejal. Po njegovih besedah mora k reševanju krize več prispevati tisti, ki ima več, ne pa tisti, ki več prijavi.«
Golob ni želel natančno odgovoriti, kakšni finančni izplen bi prinesla takšna rešitev, izrazil pa je pričakovanje, da bi izračun v dveh mesecih pripravila republiška davčna uprava.
Bogovič: Predlog za dvig DDV antisocialen ukrep
O predlogu za uvedbo kriznega davka pa je po današnji izredni seji glavnega odbora stranke predsednik SLS Franc Bogovič izpostavil, da je slovensko gospodarstvo ceno krize že plačalo, v veliki meri je svoje plače tudi že prilagodilo kriznim časom, poroča STA
Žal je najprej prišel na vrsto najbolj lahkoten ukrep, tisti z nižjimi prejemki pa bi ceno tega ukrepa po njegovem mnenju bolj plačali, je Bogovič dejal glede predloga za dvig davka na dodano vrednost (DDV). Izkušnje drugih držav po njegovem tudi kažejo, da je neto izplen tega ukrepa bistveno manjši, kot pa je videti na prvi pogled.
Vlada s predlogom za uvedbo kriznega davka po Bogovičevi oceni »prihaja z davkom na gospodarstvo, ki je, kar se tiče dela, že med najbolj obdavčenimi na svetu«. Po drugi strani pa vlada nima poguma spoprijeti se z javno porabo, je dejal predsednik SLS. Sam zato meni, da gre zadeva v napačno smer.
