Vlada predlaga ustanovitev varuha odnosov v prehranski verigi

Ljubljana - Vlada je danes sprejela predlog novele zakona o kmetijstvu, s katero bo Slovenija po besedah kmetijskega ministra Dejana Židana storila korak naprej pri varstvu potrošnikov. Zaradi boljšega nadzora ista oseba ne bo mogla biti hkrati kmet in pravna oseba, vlada pa predlaga tudi imenovanje varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.

Z novelo zakona o kmetijstvu se daje sistemsko podlago za dolgoročno načrtovanje razvoja kmetijstva in živilstva, učinkovito in celovito izvajanje ukrepov ter hitrejše prilagajanje zahtevam konkurence. Vlada osnutek zakona pošilja v obravnavo v DZ po rednem postopku, veljati pa naj bi predvidoma začel septembra, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Židan.

Ista oseba ne bo več mogla nastopati v več funkcijah

Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano bo imenovala vlada za obdobje pet let. Gre za nepoklicno funkcijo, njegova naloga pa bo spremljati ravnanja deležnikov in o njihovem ravnanju obveščati vlado, v primeru ugotovitev kršitev pa s tem seznaniti Javno agencijo RS za varstvo konkurence.

Ob tem je vlada tudi določila, katere prakse niso dovoljene. Med njimi je Židan navedel nespoštovanje predpisanih plačilnih rokov ter postavljanje in izsiljevanje pogojev.

»Sistem dvoživk po novem ne bo več možen,« je poudaril Židan. Ista oseba namreč ne bo mogla biti več kmet, samostojni podjetnik, obrtnik ali kakšna druga pravna oseba, zaradi česar država ni mogla nadzorovati, kaj se dogaja s prodajo kmetijskih pridelkov. Ob tem je spomnil na afero, ki je izbruhnila lani poleti, ko so slovenski branjevci pridelke kupovali na tržnicah v tujini in jih v Sloveniji prodajali kot domače blago.

Trša plačilna politika

Z namenom zaščite prehranske verige se z novelo zakona določajo predpisani plačilni roki za hitro pokvarljiva živila. Vlada namreč meni, da je treba za hitro pokvarljiva živila skrajšati rok na 45 dni in tako urediti plačilno disciplino znotraj celotne verige preskrbe s hrano, saj le tako lahko ohranjamo agroživilstvo v dobri in zdravi kondiciji.

Prehod na maksimalno dopusten 45-dnevni plačilni rok bo postopen: z letošnjim 1. septembrom bo treba hitro pokvarljivo blago plačati v največ 75 dneh, s 1. januarjem 2015 v največ 60 dneh in s 1. januarjem 2016 v največ 45 dneh. Plačilni roki v Sloveniji so praviloma določeni pri 60 dneh.

Hkrati osnutek novele zakona določa, da se od dneva uveljavitve zakona plačilni roki ne smejo več podaljševati.

Predlagane spremembe se nanašajo tudi na izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike. »S spremembami jo delamo administrativno manj zapleteno in pospešujemo postopke,« je še dejal Židan.