»Vlada se je odločila, da bo država začela hujšati v možgane«

Ljubljana - Kako pravično razdeliti 70 milijonov evrov, za katere se je vlada zavezala, da jih bo letos namenila za odpravo plačnih anomalij v javnem sektorju, bo očitno precej trd oreh. Policisti in vojaki so že v napovedih stavkovnih aktivnosti, zaposleni v izobraževanju pa se pripravljajo na nov shod na Prešernovi.

Najslabše plačani v javnem sektorju, zlasti tisti iz skupine J, naj bi - tak je bil dogovor med vlado in sindikati decembra lani - s 1. julijem začeli prejemati višje dohodke. Da bi ujeli ta datum, bi morali pogovori o odpravi plačnih anomalij med predstavniki vladne in delavcev počasi že iti h koncu. A še nič ne kaže, da bi bili na pogajanjih, ki potekajo na krovni ravni in po resorjih, blizu kakemu dogovoru. Vtis je prav nasproten, da je celo vse več nezadovoljnih.

»Vladni predlog za odpravo anomalij je nekonsistenten, izrazito enostranski in nepravičen do posameznih skupin zaposlenih. Razlike še poglablja in delujejo destruktivno. Osnovni namen se skozi bizaren predlog izgublja,« je kritičen Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ) in predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja. »Prepričani smo bili, da smo se lani dogovorili, da bomo v prvi vrsti izboljševali prejemke najslabše plačanim v skupini J, do vključno šeste izobrazbene ravni, tudi drugim z nizkimi plačami in uradnim osebam, ter da bodo korekcije plač na delovnih mestih z visokošolsko, univerzitetno in višjo izobrazbo zgolj izjema, a očitno vlada skozi predlog favorizira državno upravo in delo v agencijah,« je dejal Štrukelj.

Za 550 evrov razlike

Svoje trditve je podkrepil s podatki: plačni skupini C (državna uprava in organi lokalnih skupnosti) bi osnovne plače zvišali na 54 delovnih mestih, v skupini D (izobraževanje) za 2 delovni mesti (pomočnica vzgojiteljice in laborant), v skupini G (kultura) za 5 delovnih mest, v skupini H (znanost) pa izboljšanj sploh ne predlagajo. Za 21 delovnih mest, za katera predlagajo povišanja v državni upravi, je zahtevana visokošolska strokovna in univerzitetna izobrazba. »Če vlada ocenjuje, da na delovnih mestih z zahtevano univerzitetno izobrazbo obstajajo anomalije pri vrednotenju, bi morala biti zvišanja osredotočena na izobraževanje, znanost in socialno varnost, kjer so že zdaj manj vrednotena, kot so v državni upravi,« meni Štrukelj. Povprečni plačni razred uslužbencev z univerzitetno izobrazbo je pri zaposlenih v državni upravi 43,6, izobraževanju 36,4, znanosti 35,2 in sociali 35,1. »To pomeni, da je povprečna osnovna plača uradnika pri enaki izobrazbi za 7 plačnih razredov ali 550 evrov bruto višja od povprečne osnovne plače v izobraževanju. Tu je naša legitimna zahteva, da vlada pojasni, v čem je ta velika razlika med delom v izobraževanju, sociali in znanosti v primerjavi z državno upravo ali tudi z zdravniki brez specializacije. Ali je delo učitelja manj zahtevno kot delo uradnika, je manj kompleksno, manj stresno, manj odgovorno? Očitno se je vlada odločila, da bo država začela hujšati v možgane in politične točke nabirati na bolj atraktivnih področjih,« je poudaril Štrukelj. Po njegovem mnenju vlada pri tej materiji računa, da tako ali tako ne bo nihče razumel.

SVIZ pričakuje popravek predloga, sicer bo zahteval zvišanja za nosilna delovna mesta v izobraževanju, znanosti in kulturi. Če bo vladni predlog ogrožal osnovni cilj, da se večini z najnižjimi prejemki zvišajo plače za 2. plačna razreda, pa bodo svoje člane iz skupine J pozvali, da ponovno protestirajo pred vlado.

»Pogajanja še potekajo«

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki vodi pogajanja z javnim sektorjem, se včeraj ni spuščal v razpravo s sindikalisti: »Lahko bi s konkretnimi podatki dokazovali, da vladni predlog uravnoteženo in skladno z dogovorom in stališči zasleduje načelo pravičnosti in primerljivosti delovnih mest ter daje poudarek najslabše plačanim javnim uslužbencem. Pa vendar bi s tem dosegli točno to, čemur v vseh pogajanjih do zdaj nasprotujemo; in sicer, da bi razpravo o predlogih in proti-predlogih prenesli v javnost.« Po njegovem mnenju bi s tem škodovali procesu dogovarjanja, ki teče za pogajalsko mizo in za katerega se zavzemajo. »Zato v tem trenutku poglobljenih vsebinskih odzivov ne bomo posredovali javnosti, še naprej pa bomo z argumenti in razumevanjem aktivno sodelovali v pogajalskem procesu, da bi čim prej lahko izpolnili obljubo, ki smo jo skupaj s sindikati dali javnim uslužbencem,« so sporočili z ministrstva za javno upravo.