Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada je sprejela nacionalni reformni program, program stabilnosti pa bo imela na mizi prihodnji teden. Uresničljivost obeh dokumentov bo sicer odvisna tudi od pogajanj s sindikati javnega sektorja o gibanju plač do 2019, kjer sta strani daleč vsaksebi.
Nacionalni reformni program (NRP) 2016-2017 ohranja glavni pretekli prioriteti, konsolidacijo javnih financ in spodbujanje gospodarske rasti, formalno gledano pa je tudi odziv vlade na letošnja priporočila evropske komisije v zvezi z ekonomsko politiko v Sloveniji in bo še ta teden poslan v presojo v Bruselj.
Banke, podjetja, investicije
Vlada kot prednostne ukrepe za izboljšanje slovenske produktivnosti in poslovne privlačnosti med drugim omenja nadaljevanje stabilizacije bančnega sistema, prestrukturiranje podjetij in tudi znatne investicije v prometno infrastrukturo: v NRP so tako vključeni tudi gradnja drugega tira na odseku Divača-Koper, druga cev cestnega predora Karavanke in priprava dokumentacije za gradnjo južnega dela tretje razvojne osi. Vlada napoveduje tudi nadaljevanje investicijskega cikla na področju zdravstva, šolstva in kulture, prestrukturiranje davčnih bremen, zmanjšanje administrativnih ovir itd.
Zakoni v pripravi
Na področju demografskih izzivov in človeških virov vlada obljublja, da bo oktobra letos sprejela nov zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (s preoblikovanjem prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja), za 2016 in 2017 se napovedujejo ukrepi za povečanje stopnje dokončanja in krajšanje trajanja študija, v pripravi je tudi nov sistemski zakon o visokem šolstvu, vlada za letos napoveduje tudi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci, napovedana je tudi »priprava zakonskih podlag za prilagoditev pokojninskega sistema« itd.
Program stabilnosti danes na ESS
Cerarjeva vlada še naprej vztraja pri strukturno izravnanem proračunu do leta 2020 in je to namero formalizirala tudi z odlokom o okviru za pripravo državnih proračunov za obdobje 2017-2019. V odloku, ki ga je poslala v državni zbor s priporočilom za sprejetje še na aprilski seji parlamenta, tako predlaga, da bi izdatke državnega proračuna v 2017 in 2018 nekako zamrznili na približno letošnji ravni dobrih 9,5 milijarde evrov, v 2019 pa bi jih znižali na 9,4 milijarde.
Iz osnutka programa stabilnosti, ki ga bo danes za zaprtimi vrati pretresal ekonomsko socialni svet, izhaja, da vlada še načrtuje, da bo letošnji fiskalni napor (znižanje strukturnega primarnega primanjkljaja) znašal 0,6 odstotka BDP. Vlada želi ta cilj doseči tudi izvzetjem stroškov za migracije in begunce (v 2016 naj bi znašali 67,7 milijona evrov oziroma 0,17 odstotka BDP) iz izračuna t. i. strukturnega napora; za spremembo toge metodologije, s katero evropska komisija meri izpolnjevanje srednjeročnega fiskalnega cilja držav članic, je sicer finančni minister Dušan Mramor nedavno lobiral v Berlinu pri kolegu Wolfgangu Schäubleju.
Manevrski prostor se oži
Iz NRP in programa stabilnosti izhaja, da čakajo Slovenijo vse težje naloge pri doseganju zastavljenih fiskalnih ciljev, ki nam jih v skladu s paktom stabilnosti in rasti diktira evropska komisija. Manevrski prostor se oži, kar nakazujejo trenja med ministroma Dušanom Mramorjem Mramorjem in Karlom Erjavcem pri letošnji izredni uskladitvi pokojnin, težki vsega 20 milijonov evrov (0,05 odstotka BDP).
A pri uresničevanju fiskalnih ciljev programa stabilnosti in nacionalnega razvojnega programa čaka vlado še precej težja naloga že ta mesec, ko naj bi bila sklenjena pogajanja s sindikati javnega sektorja o gibanju mase plač do leta 2020. Zadnji predlog vladne strani je, da naj bi se stroški dela v javnem sektorju v 2017 povečali za 110 milijonov evrov (gre za učinek, ki je posledica že dogovorjene sprostitve plačne lestvice in izplačila dogovorjenih napredovanj iz leta 2016), v 2018 pa za 68 milijonov evrov, sindikati pa predlagajo, da naj bi masa plač v 2017 narasla za 248 milijonov, v 2018 pa za 125 milijonov evrov - s čimer bi v obeh letih stroški dela presegli zastavljeni vladni okvir za skupno 191 milijonov evrov (0,5 odstotka BDP).
»Z vladne strani smo predlagali način odpravljanja še veljavnih [plačnih] omejitev do leta 2020, ki predvideva precej drugačno dinamiko, kot sindikati, ki želijo, da se v 2017 odpravi velika večina zaostanka, kar pa je javnofinančno nevzdržno. Vlada se je seznanila z informacijo o stanju v pogajanjih in potrdila, da pogajalska skupina nadaljuje v okviru mandata, ki ji je bil posredovan,« je včeraj razmere pokomentiral minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Minister ob tem upa, da bo dogovor s sindikati dosežen do konca aprila - tedaj se sicer izteče tudi rok, ko moramo evropski komisiji predložiti še program stabilnosti s srednjeročnimi fiskalnimi zavezami Slovenije.
Nadaljnji postopek v okviru evropskega semestra določa, da mora evropska komisija v maju pripraviti osnutek priporočil za posamezne države. O njih nato junija spet razpravljajo tudi finančni ministri Unije, dokončno nato priporočila sprejme svet EU, države pa jih morajo upoštevati pri pripravi proračunov.
