Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada ni razpravljala o plačah, pokojninah in socialnih transferjih, to bo stvar pogajanj o proračunu, je zatrdil minister za finance Dušan Mramor - po tem, ko je danes sprejela nacionalni reformni program in program stabilnosti.
Oba dokumenta bi morala Slovenija do četrtka poslati v Bruselj, v skladu s proceduro, ki je del evropskega semestra. Kar zadeva program stabilnosti, je vlada precej skopa s podrobnostmi. Zapisala je le, da bomo letos sledili fiskalnemu cilju, da primanjkljaj državnega proračuna ne bo presegel 2,9 odstotka BDP, prihodnje leto naj bi se strukturni primanjkljaj zmanjšal še za 0,6 odstotka BDP, do leta 2020 pa naj bi dosegli izravnan proračun, brez primanjkljaja.
Vlada poudarja, da »bo v letih 2015 in 2016 del kratkoročnih varčevalnih ukrepov spremenjen v sistemske ukrepe z dolgoročnimi učinki. Tisti kratkoročni ukrepi, ki pa jih ne bo mogoče sistemsko ustrezno urediti, bodo nadomeščeni z drugimi s primerljivimi dolgoročnimi finančnimi učinki.« Ali kot je včeraj poudaril Dušan Mramor: »Vsi ukrepi, ki izhajajo iz Zujfa ali zakona o izvajanju proračuna, bodo odslej veljali stalno ali bodo nadomeščeni z drugimi ukrepi, ki bodo veljali v enaki vrednosti.« Med ukrepi, ki bi lahko pripomogli k znižanju javnih izdatkov - in omogočili odmrznitve odhodkov -, je minister omenil bolj učinkovite postopke javnega naročanja (prihranek 45 milijonov evrov) in nov zakon o javnih financah, ki bo omogočil boljše upravljanje državnega dolga (prihranek 15 milijonov).
Vroča proračunska jesen
Ob uvodoma zapisanem ministrovem zatrdilu je zdaj povsem jasno, da bo vlada politično delikatno piljenje in usklajevanje javnofinančnih ukrepov, s katerimi bi javnofinančni primanjkljaj v letu 2016 znižali na dobra dva odstotka BDP, prestavila na začetek jeseni - ko mora do konca septembra sprejeti predloga državnih proračunov za leti 2016 in 2017.
Vse zamrznitve odhodkov v javnem sektorju sicer znašajo približno 350 milijonov evrov, minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa je že prejšnji teden napovedal, da bo vlada prihodnje leto odmrznila napredovanja v javnem sektorju, težka približno 180 milijonov evrov.
Pri nacionalnem reformnem programu (NRP) ostajata glavna cilja ekonomske politike spodbujanje gospodarske rasti in fiskalna konsolidacija. NRP napoveduje bolj konkurenčno poslovno okolje, zmanjševanje administrativnih bremen pri davkih, pridobivanju dovoljenj in gradnji objektov, bolj pregleden in učinkovit pravosodni sistem, prestrukturiranje davkov, deregulacijo dejavnosti in poklicev. Omenjajo se tudi učinkovitejše upravljanje državnega premoženja, zdravstvena reforma, ureditev dolgotrajne oskrbe in osebne asistence, prilagajanje ukrepov na trgu dela za mlade, starejše, nizko izobražene in dolgotrajno brezposelne.
Cerar: Kmalu znano, kdo gre v Moskvo
»Vabila na proslavo ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne v Moskvi nisem prejel, morda ga je prejel predsednik republike. Mislim, da je prav, da ima Slovenija svojega predstavnika na tej proslavi in v prihodnjih dneh bodo stekli pogovori, kdo se bo v imenu države udeležil te proslave,« je premier Miro Cerar odgovoril na vprašanje, ali se bo udeležil proslave v Moskvi.
50.000 evrov za Nepal
Iz tekoče proračunske rezerve je vlada namenila 50.000 evrov za humanitarno pomoč Nepalu, in to za prispevek Slovenije skladu Združenih narodov za otroke (Unicef). Po podatkih Unicefa so med najbolj prizadetimi v potresu prav otroci.
