Tiskane izdaje
Ljubljana – Prav v času, ko so predstavniki neformalne skupine Odgovorno do prostora! (OdP) na tiskovni konferenci predstavljali čedalje bolj kaotično stanje v slovenskem prostoru kot posledico neustrezne zakonodaje, je prišla novica, da je vlada črtala 8. člen sporne uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
Gre za uredbo, ki je v zadnjem mesecu dvignila ogromno prahu, saj je po tolmačenju stroke skrajno škodljiva. Kot je poudarila koordinatorka OdP Maja Simoneti, namreč nadaljuje miselnost, da je možno nekritično legalizirati vse, kar je bilo zgrajeno v interesu lastnika zemljišča in odpira možnosti, da se gradnja nižje kakovosti in dvomljivih vsebin razraste po Sloveniji brez kakršne koli evidence in brez upoštevanja skupnih pravil o urejenem, torej funkcionalnem, varnem in lepem prostoru. Skupina, ki združuje prostorsko stroko in civilno družbo, terja odpravo uredbe, kar pomeni, da se odpravijo tudi njeni dosedanji učinki. Nato bi morala vlada v spregi z občinami, strokovnjaki in širšo javnostjo oblikovati nova konsistentna pravila.
Uredbo je sprejela prejšnja vlada, v odhajanju je nato zaradi pritiska stroke in medijev sprejela kozmetične popravke najbolj napadanega 8. člena, danes pa je nova vlada črtala zgolj omenjeni člen, ki določa pogoje za umestitev nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor in s katerim je država v nekaterih primerih posegla v izvirno pristojnost občin na področju prostorskega načrtovanja. S popravkom je vrnila žogico občinam, ki morajo same poskrbeti za ustrezne prostorske akte in pravne podlage za presojo posegov v prostor. Vlada pa bo, tako vsaj zagotavlja, analizirala stanje in »če bo treba«, bo pripravila spremembe zakonov s področja načrtovanja prostora, gradnje, varstva kmetijskih zemljišč itn. O drugih določbah uredbe pa meni, da so koristne.
Nekaterim ta umik zadošča; občina Piran, ki je prva opozorila na škodljive posledice nove uredbe, je tako odločitev vlade pozdravila. Kaj pa stroka? Predstavniki skupine OdP danes niso mogli podrobneje komentirati posledic, dokler ne preučijo spremembe in tolmačenja uredbe. Če bo sprememba zaustavila nenadzorovano umeščanje nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor, je po besedah Helene Kovač iz arhitekturne zbornice sicer lahko koristna, ni pa celovita rešitev. Je zgolj nadaljevanje starih manir gašenja požarov, pri čemer nobena od vlad že več kot desetletje ni izdelala nobene ocene stanja v prostoru, ni spremljala izvajanja politik, ne pozna procesov v prostoru in zato izdaja škodljive uredbe. Vse vlade pa so (zgolj) obljubljale, da bodo izboljšale prostorske predpise ter skrajšale postopke umeščanja in gradnje.
OdP se odziva na spreminjanje zakonodaje, poleg tega pa deluje tudi proaktivno. Lani je denimo pripravila interdisciplinarno usklajeno zasnovo sprememb nove gradbene zakonodaje in jo predstavila vladi. Vlada na pobudo ni odgovorila.
Predlog zakona o graditvi objektov, poimenovan ZGO-dba, je strokoven, logičen in izvedljiv. Pri njegovi pripravi so izhajali iz sedanjih težav, ki pestijo investitorje. To so po besedah Tomaža Černeta iz Inženirske zbornice Slovenije preobsežna in predraga dokumentacija, ki se pogosto sploh ne upošteva, dolgotrajen postopek izdaje gradbenega dovoljenja, visoka tveganja in vložki investitorjev še preden je jasno, ali bodo projekt lahko izvedli. »Novi predlog pa zagotavlja spoštovanje temeljnih načel stroke, omogoča pridobitev gradbenega dovoljenja v zgodnji fazi projektiranja, ko stroški še niso visoki, zagotavlja varnost vlaganj investitorja v kasnejših fazah umeščanja v prostor, jasno razmejitev odgovornosti in ne predstavlja dodatnih administrativnih ovir,« je dejal Černe.
Temeljna rešitev je v poenostavitvi in pocenitvi postopka gradnje, »od idejne zasnove do pridobitve hišne številke« ter večji individualni odgovornosti vseh, ki so vključeni v postopek. Razlike med sedanjim novim predlaganim postopkom je na praktičnem primeru gradnje piščančje farme predstavila Helena Kovač. Med številnimi prednostmi novega predloga je navedla tudi zmanjšanje zdaj razraščene sive ekonomije in nenazadnje večji davčni izplen za državo.
O varstvu kmetijskih zemljišč v povezavi z urejanjem prostora je govoril Leon Kobetič iz Zbornice za arhitekturo in prostor. Pri tem, je dejal, smo bili v Sloveniji v zadnjih 30, 40 letih pogojno uspešni. V zadnjem času smo s spremembami zakonodaje omogočili posege na kmetijska zemljišča in tako rušili sistem, ki je sicer na formalni ravni deluje.
Predstavnik organizacij civilne družbe Mreža za prostor Marko Peterlin je opozoril na nedopustno prakso netransparentnosti pri pripravi predpisov. Primer take prakse je prav omenjena uredba. A čeprav je bila zastavljena populistično, ljudem pisana na kožo, je naletela na odpor, ker preprosto ni bila usklajena s tistimi, ki jih zadeva. Ni spoštovala osnovnih standardov priprave predpisov, ni bila predstavljena javnosti. Na podoben način sta bili sprejeti spremembi prostorske in gradbene zakonodaje.
