Člani odbora se tako strinjajo z vlado, ki meni, da so v trenutno veljavni družinski zakonodaji izkazane vrste neustavnosti, zlasti pa je obstoječa ureditev pravic istospolnih partnerjev praktično na vseh področjih družbenega življenja pomanjkljivo urejena oziroma je ureditev neustavna.
Vlada predlaga, da je neustavnosti možno rešiti le z dobrim sistemskim ukrepom, ki so ga predlagali v družinskem zakoniku. Zapisali so, da »brez uvedbe partnerske in zunajpartnerske skupnosti ter seveda predvsem z izenačitvijo s pravnimi posledicami zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti bi bila za celovito odpravo protiustavnega diskriminiranja v slovenskem pravnem sistemu potrebna dolgotrajna in naporna zakonodajna dejavnost, katere rezultat bi bil negotov in katere trajanje bi lahko imelo negativne posledice za koherentnost, predvidljivost in varnost pravnega sistema.«
DZ in vlada ustavnemu sodišču predlagata, naj ne dopusti referenduma, na katerem bi volivci lahko sprejeli odločitev, ki bi onemogočila odpravo protiustavne zakonske ureditve oziroma bi povzročila protiustavne posledice.
Zakaj je razpis referenduma neustaven?
Vlada in DZ poudarjata, da je že pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma neustavna, ker spodbuja k neenakopravnosti na podlagi spolne usmerjenosti, referendumska kampanja pa bi spodbudila razpihovanje nestrpnosti na podlagi spolne usmerjenosti.
V vladi tudi menijo, da bi protiustavne posledice lahko nastale tudi že s tem, da bi bila zaradi aktivnosti za razpis zakonodajnega referenduma odložena uveljavitev zakonika, saj bi te aktivnosti preprečevale, da bi sprejeti zakon začel veljati.
Zakonodajno-pravni službi DZ bo pripravila odgovor, ki ga bo predsednik DZ Ljubo Germič posredoval ustavnemu sodišču. Odgovor mora poslati do 20. oktobra.