Tiskane izdaje
Ljubljana – Po tem, ko je generalni državni tožilec Zvonko Fišer opozoril, da kljub hudim kadrovskim stiskam na tožilstvih vlada še vedno ni odločila o zasedbi treh pomembnih tožilskih mest, se je pokazalo, da se nekdo zelo spreneveda: ali notranje ministrstvo ali vlada. Zaradi imen kandidatk, ki se za ta mesta potegujejo?
Gre za prosto mesto na vrhovnem državnem tožilstvu in za dve prosti mesti na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu, ki je največje v državi in kjer je kadrovska stiska znana že več let.
Državnotožilski svet je svojo nalogo že pred meseci opravil, vse tri kandidature so že bile posredovane notranjemu ministrstvu (MNZ) - ena od njih že skorajda pred letom dni -, odločitve vlade pa še ni. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je pred tremi dnevi, ko je govoril o stopnjevanju pritiskov notranjega ministrstva na tožilsko organizacijo, kadrovsko neodzivnost vlade označil kot odločanje z neodločanjem. Še posebno ker je vlada o nekaterih kadrovskih tožilskih zadevah, ki so bile v postopek vložene bistveno pozneje, že odločila.
Državna sekretarka MNZ Barbara Brezigar je v odgovoru na Fišerjeve očitke dejala, da je MNZ svoje delo opravil hitro, da pa postopki v vladi še niso končani. Po dvakratnem posredovanju pri notranjem ministru Vinku Gorenaku se je Fišer obrnil še na predsednika vlade. Iz Janševega kabineta so mu včeraj odgovorili, da so zadevo vrnili MNZ »v pristojno reševanje«.
»Grehi« kandidatk
Kaj to pomeni glede na izjave Brezigarjeve, da ministrstvo ni odgovorno za kadrovsko zavlačevanje, ni mogoče razvozlati. Imena kandidatk za prosta tožilska mesta so naslednja: za mesto vrhovne tožilke se poteguje dolgoletna vodja kranjskega okrožnega tožilstva višja tožilka Irena Kuzma, za katero velja, da je bila v dobrih odnosih s prejšnjo generalno državno tožilko, zdaj državno sekretarko MNZ Brezigarjevo.
Okoli njene kandidature oziroma neodločitve vlade je še največ različnih interpretacij. Nekateri pravijo, da bi ji lahko največja vladna stranka zamerila ravnanje kranjskega tožilstva v zadevi nekdanjega poslanca SDS Branka Mariniča, ki mu je sledila obsodilna sodba. Drugi menijo, da morajo na kranjskem tožilstvu opraviti še z nekaterimi pomembnimi zadevami, potem bo kandidatka zasedla mesto na vrhovnem tožilstvu.
Za prosti mesti na ljubljanskem okrožnem tožilstvu sta dve kandidatki: pravosodna svetnica na vrhovnem tožilstvu Maja Veber Šajn in vodja sektorja za mednarodno pravno pomoč na pravosodnem ministrstvu Ana Bučar Brglez. Veber Šajnova je pravosodna svetnica, odkar najvišje tožilstvo vodi Fišer.
Prej je bila strokovna sodelavka posebne tožilske skupine še v času, ko jo je prvič vodil Harij Furlan. Pozneje je bila tako kot Furlan nekaj časa zaposlena na Nacionalnem preiskovalnem uradu. Ko se je na tožilstvo kot vodja specializiranega oddelka vrnil Furlan, se je tudi ona. Govori več jezikov, med drugim je pomagala pri prevajanju spisov v zadevi Patria. »Pomanjkljivost«, ki bi jo mogoče sedanja oblast lahko prepoznala pri Bučar Brglezovi, pa je, da je tudi v času prejšnjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja zasedala položaj vodje sektorja za mednarodno pravno pomoč.
Vlada o nadzoru
Je pa po naših informacijah vrhovno državno tožilstvo v vlado včeraj poslalo ugovor, v katerem utemeljuje, zakaj MNZ ne bo dovolilo nadzora v zadevi Škrlec, o čemer naj bi odločala vlada.
