Vlada zagotavlja, da ni obupala v boju proti korupciji

Predsednik KPK Boris Štefanec je povsem razočaran nad spremembami, ki jih prinaša novela protikorupcijskega zakona.

pon, 12.02.2018, 10:00

Ljubljana – Ali bo koaliciji tik pred iztekom mandata skozi parlamentarni postopek uspelo spraviti novelo protikorupcijskega zakona, ki je eno od ključnih zavez vlade, bo znano v kratkem. Poslanci jo imajo na dnevnem redu seje državnega zbora, ki se bo začela danes.

Ambicije vlade glede zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – prvotno je govorila celo o povsem novem zakonu – so bile sicer precej večje, saj je napovedala, da bo zakon sprejela do konca leta 2015. Tudi po očitkih Transparency International (TI) Slovenia, da si vlada, kot je videti, ne želi boja proti korupciji, čeprav je v lanski raziskavi Global Corruption Barometer več kot tri četrtine vprašanih menilo, da storijo premalo pri njenem preprečevanju, kar Slovenijo uvršča na nezavidljivo drugo mesto v Evropi, je tudi pozneje pripravljena novela v vladnem postopku obtičala aprila lani. Januarja letos je ministrska ekipa vendarle sprejela novelo protikorupcijskega zakona.

V vladi so prepričani, da novela ustvarja pogoje za učinkovitejše delo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), saj natančneje določa pravila postopkov ter pravice obravnavanih oseb, opredeljuje tudi ukrepe KPK in jim nalaga nove. Nezadostna pravila so bila namreč do zdaj tista, zaradi katerih so pred sodišči padali veliki primeri, s katerimi se je ukvarjala KPK: Janša, Janković, Zalar-Fišer, Bratušek.

Osebnostno primerni

Komisija bo od zdaj lahko odločala o zakonsko določenih zadevah in tistih, o katerih bi morala po presoji posameznega funkcionarja KPK. Senatu se ne bo treba več ukvarjati z rutinskimi zadevami in manj pomembnimi primeri. KPK pa bo lahko izvajala sistemske nadzore ter dajala predloge za razrešitev ali za uvedbo revizije. Novela prav tako širi obveznost poročanja o lobiranju tudi na interesne organizacije, za katere lobirajo zaposleni, zastopniki ali predstavniki. KPK bo prav tako lahko razširila nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarja na njegove družinske člane. Širši je tudi seznam oseb, za katere veljata nezdružljivost funkcij, omejitev poslovanja ter sprejemanja daril. Tudi postopek izbire predsednika in namestnikov KPK naj bi bil v prihodnje drugačen, saj bi se presojala tudi njihova osebnostna primernost. Pri tem naj bi nekaj veljala tudi beseda predsednika republike Boruta Pahorja, čigar prvi mandat je negativno zaznamovalo tudi imenovanje Borisa Štefaneca za predsednika KPK, zaradi sporov z njim pa je iz KPK odšla Alma Sedlar.

Zgolj načelen boj

Toda novelo zakona popolnoma drugače kot vlada berejo v KPK, natančneje Boris Štefanec. Njegova temeljna kritika izvira iz prepričanja, da se KPK odvzema pristojnosti in onemogoča učinkovit boj proti korupciji, tudi ko gre za sume korupcije pri predsedniku vlade, ministru, predsedniku uprave gospodarske družbe, ki je v lasti države. Glede na podlagano novelo bi se komisija s korupcijo na tej ravni borila le še na načelni ravni, z izdajo načelnega mnenja. Komisija, tako pravi Štefanec, meni, da novela v primerjavi s sedanjo ureditvijo pomeni kar nekaj korakov nazaj. V TI pa menijo, da novela vendarle vsebuje najnujnejše popravke.

Prijavi sovražni govor