Tiskane izdaje
Ljubljana − Še ta mesec bo računsko sodišče objavilo revizije poročil o financiranju kampanj pred lanskimi evropskimi volitvami, čez dva tedna pa se bo iztekel rok, do katerega morajo revizorjem o svetniških in županskih kampanjah poročila poslati iz vseh 212 občin.
Iz občin je do prejšnjega tedna računsko sodišče dobilo okoli 500 poročil o kampanjah za župane in občinske svetnike. To je začetek: večino, vsaj desetkrat toliko, jih še pričakujejo. Revizorji so upali, da bo ta teden začel delovati elektronski sistem, po katerem bi vsaj zadnja poročila iz občin v elektronski obliki zbiral in objavljal Ajpes. Po načrtih ministrstva za javno upravo bi moral nov sistem začeti delovati novembra ali decembra lani. A se je zapletlo. Če še dva tedna ne bo, bodo vsa poročila po lanski množici volitev ostala papirnata, potem pa nekaj časa tako ali tako ne bo treba poročati.
Ko bo računsko sodišče predvidoma konec meseca objavilo revizije evropskih kampanj, bo država strankam morala v mesecu dni delno povrniti stroške kampanj. Največ, 28.872 evrov, bo dobila SDS. Enako se bo zgodilo, ko bodo objavljene revizije poročil o kampanjah pred volitvami poslancev. Najvišje povračilo po teh bo dobila SMC: 89.836 evrov. SDS in SMC bi po številu volivcev lahko dobili celo višje povračilo, a ga bosta, ker zakon določa, da lahko država povrne največ toliko, kot je stranka za kampanjo porabila.
Preveč za EU, premalo za DZ
Po predlogu rebalansa državnega proračuna, ki ga je vlada poslancem predlagala prejšnji teden, namerava generalni sekretariat vlade letos povrniti 205.000 evrov stroškov kampanj. Pri načrtovanju so se, se zdi, krepko ušteli. Ta denar so že prejšnje vlade načrtovale le za povrnitev stroškov kampanj pred evropskimi volitvami. Zaradi nizke udeležbe bo država za ta povračila porabila pol manj. Višine povračil ni težko izračunati. Stranka, ki je na volitvah dobila poslance, za vsak glas volivca dobi 33 centov. A lani so bile tudi izredne parlamentarne volitve, kjer je bila udeležba krepko višja in po katerih bo morala država strankam, če računsko sodišče ne ugotovi velikih nepravilnosti pri poročanju, povrniti dobrega četrt milijona evrov.
Če rebalansa, ki ga je predlagala vlada, poslanci v prihodnjih tednih ne popravijo, bo vladi za povračila, ki jih bo morala izplačati v prihodnjih mesecih, ko bo računsko sodišče objavilo revizije poročil po dvojnih volitvah, zmanjkalo slabih 150.000 evrov. Da vlada denarja za stranke ne načrtuje najbolje, ni novost. V času, ko je bil generalni sekretar vlade Boruta Pahorja Milan M. Cvikl, so povračila stroškov kampanj po volitvah poslancev leta 2008, ki so jih tudi pozabili načrtovati, izplačali celo iz državnih rezerv, ki so predvidene za naravne nesreče. Takrat so spregledali za 249.838 evrov stroškov. Tokratna vlada se je, če primerjamo, s predlogom zmotila precej manj.
Počasen prehod s papirja
Podobno smo počasnemu napredku priča pri načinu poročanja strank. Z reformo, ki je obveljala v začetku lanskega leta, je država poskušala za lanske volitve uvesti digitalno dobo. A se je izkazalo, da dobra volja poslancev, ko potrjujejo zakone, ni dovolj. Ker računalniška podpora ni bila pripravljena, je poročanje za evropske, državnozborske in tudi lokalne volitve ostalo papirno. Med velikimi strankami je o lokalnih kampanjah računskemu sodišču že poročala NSi.
Kako to poteka, je predstavil Robert Ilc: centrala stranke je ob dodatni pomoči računalničarjev teden dni pripravljala dokumente, potem so poročila za stotine občin z računalnika natisnili na papir in v dveh fasciklih odnesli na računsko sodišče. Če kak novinar tam zahteva podatke, mu skenirajo množico papirjev. Iz te množice je o NSi mogoče ugotoviti, da so za kampanje za občinske svete v Ljubljani porabili 8817 evrov, v Kamniku 5890 evrov, v Mariboru 3051 evrov. Da so v seštevku za vse občini porabili 90.385 evrov, za županske spopade pa še 49.797 evrov, je mogoče v nekaj minutah izvedeti na stranki, iz »skenov«, v katerih ni seštevkov, pa zelo težko.
