Vladne peruti nad tremi milijardami za zdravstvo

Ljubljana – Ekonomsko-socialni svet (ESS) je izkopal bojno sekiro z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. V petek ji ni dovolil govoriti na seji. Tako je ravnal, ker je povsem zaobšla socialni dialog pri pripravi zdravstvenega zakona. »Nezaslišano je, da je zakon predstavila prej medijem kot socialnim partnerjem,« je dejal Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije in predsednik skupščine zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Javno zdravstveno blagajno (ZZZS) čakajo z reformo velike spremembe. V prihodnje naj bi delovala pod okriljem vlade. O kakršnikoli avtonomiji bo težko govoriti. Imela bo podračun državnega proračuna, na katerega se bodo stekali prispevki in novo zdravstveno nadomestilo: skupaj okoli tri milijarde evrov. Sedanja skupščina ZZZS, v kateri so delodajalci in delojemalci, in upravni odbor ZZZS bosta ukinjena, pristojnosti ZZZS spremenjene. Socialne partnerje torej zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju močno zadeva.

ZZZS vladni izvajalec

Če bodo rešitve, ki jih je koalicijskemu vrhu predlagala ministrica Milojka Kolar Celarc, sprejete, bo zavod za zdravstveno zavarovanje po reformi prejemal na svoj račun poleg sedanjih 2,42 milijarde evrov obveznega zdravstvenega prispevka še skoraj pol milijarde evrov iz novega obveznega zdravstvenega nadomestila. Postal bo najpomembnejša točka sistema, a hkrati povsem podrejen ministrstvu in vladi. Kako pomemben bo, kaže tudi osnutek zakona: od 338 členov jih je približno polovica o ZZZS.

Ministrstvo in vlada bosta po novem še pomembnejša igralca pri upravljanju zdravstvenega denarja. Zdaj dajeta soglasje k finančnemu načrtu, sodelujeta pri vsakoletnem splošnem dogovarjanju, državni zbor potrdi generalnega direktorja. Po novem ne bosta prav ničesar prepustila naključju odločitev v ZZZS.

Konec splošnega dogovarjanja

Zakon predvideva popolnoma drugačen način upravljanja z denarjem. Vsakoletnega splošnega dogovora o razdelitvi zdravstvenega denarja ne bo več, nadomestil ga bo program izvajanja zdravstvenih storitev. Najprej bo ministrstvo sprejelo izhodišča in prednostni program zdravstvenih storitev za dveletno obdobje. Na podlagi tega bo ZZZS izvedel povpraševanje med izvajalci zdravstvenih storitev. Ob enaki ponudbi bodo imeli prednost javni zdravstveni zavodi. Po izvedenem povpraševanju bo zavod izdelal program izvajanja, h kateremu bo dalo soglasje ministrstvo za zdravje. Nato bo ZZZS podpisal pogodbe z izvajalci storitev.

Novo: standardi in cene

Ministrica je za ZZZS predvidela nove naloge. Dejala je, da bo aktivni kupec zdravstvenih storitev, ki bo določil tehnične standarde vgradnih materialov in medicinskih tehničnih pripomočkov (zdaj standardov ni), obnavljal obračunske modele in določal cene, v strukturo cen bo uvedena tudi kakovost. Elementi določanja cene so zapisani v zakonu, in sicer: stroški dela, stroški blaga, materiala in storitev ter amortizacija. To je pomembno, saj so zdaj cene zgodovinske, nastale naključno ob prehodu iz proračunskega financiranja bolnišnic prek plačevanja po oskrbnih dneh v sedanje plačevanje po storitvah. Cene storitev po skupinah primerljivih primerov v drugih državah določajo sicer posebne za to ustanovljene agencije, torej ne plačnik. O cenah pa še to: osnutek zakona predvideva, da ZZZS cene zaradi finančne krize lahko tudi interventno zniža; za največ tri odstotke na leto.

Namesto skupščine devetčlanski svet

Z reformo bosta 45-članska skupščina ZZZS in enajstčlanski upravni odbor ZZZS ukinjena. ZZZS bo po novem upravljal devetčlanski svet, v katerem bo pet predstavnikov zavarovancev (po dva predstavnika zaposlenih, upokojencev in en predstavnik invalidov), trije predstavniki delodajalcev (enega od njih imenuje vlada) in en predstavnik vlade. Člani bodo solidarno odgovorni za škodo, ki bi jo imel ZZZS zaradi kršitve njihovih obveznosti. Kljub vladnim predstavnikom bodo vse pomembnejše odločitve, ki jih bo svet sprejel, veljavne šele, ko se bo z njimi strinjala vlada, k aktom o standardih in normativih iz obveznega zavarovanja pa bo dajalo soglasje ministrstvo za zdravje.

ZZZS bo imel še naprej generalnega direktorja. Na predlog sveta ga bo imenoval državni zbor (zdaj ga potrdi ali zavrne). Če ga državni zbor ne imenuje, vlada imenuje vršilca dolžnosti. Torej, v nobenem primeru svet ZZZS ne odloča samostojno.

Jože Smole: Višek arogance politikov

Praksa je že zdaj podobna. Vse kaže, da bo državni zbor tudi tokratni predlog skupščine ZZZS za generalnega direktorja – Marjana Sušlja – zavrnil. To bo že tretjič zapored. ZZZS deluje že skoraj dve leti z v. d. direktorji.

»To se mi zdi nezaslišano. Ne razumem vladnih strank. Toliko arogance kot tokrat že dolgo nisem slišal,« je po tem, ko se je udeležil seje mandatno-volilne komisije državnozborskih poslancev, ki so zavrnili Sušlja, povedal Jože Smole, predsednik skupščine ZZZS. »Ne razumejo, da lahko izbiramo samo med prijavljenimi kandidati. Hočejo kandidata, za katerega ne povedo, kdo je in ki se ni prijavil,« je ogorčen Smole, sicer generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije. Pravi, da je predsednik državnega zbora Milan Brglez pred novim letom povedal, da ministrica dobro sodeluje s Sušljem, ministrica pa je zdaj dejala, da »podpira samo tiste, ki z njo sodelujejo«.

Ogorčen je tudi nad socialnim dialogom vlade Mira Cerarja. Eno leto so se dogovarjali za nov način dialoga, ga sprejeli, vendar ga ministrica za zdravje zdaj ne upošteva, pravi. Pri pripravi in predstavitvi zakona je povsem obšla socialne partnerje. »Dobili nismo niti gradiva, da bi ga prebrali. Ministrica je prej obvestila novinarje kot socialne partnerje. Socialni partnerji izvemo le iz medijev, o čem bomo odločali. To je v posmeh socialnemu dialogu, je višek arogance politikov do socialnih partnerjev. To je nekaj nezaslišanega, tega ni nikjer v EU,« je dejal Smole. V petek so zato izkopali bojno sekiro z ministrico Milojko Kolar Celarc: niso ji dovolili, da bi nastopila na ESS in jim predstavila osnutek zakona.