Tiskane izdaje
Ljubljana – Vladajoča koalicija se na polovici mandata otepa očitkov opozicije, da v tem času ni naredila nobenega večjega preboja. Razlika med postavljenimi cilji in opravljenim je vidna tudi z našega vladnega semaforja, na katerem je vlada za svoje delo dobila podpovprečno oceno.
V drugi polovici mandata bo čedalje pomembnejše, kaj bo vlada imela pokazati svojim volivcem. Toda za boljšo oceno svojega dela se bo morala še kar precej potruditi. V koalicijski vladi SMC, Desusa in SD so pred počitnicami ob drugi obletnici volitev navedli nekaj prioritetnih nalog, ki naj bi jih izpeljali do konca leta. Na nedavni programski konferenci SMC je premier Miro Cerar omenil pet prioritet, med katerimi je na vrhu skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu. Cerar posveča zdravstveni reformi veliko pozornosti, saj jo omenja v skoraj vsakem javnem intervjuju, zato lahko zapišemo, da od ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc ne pričakuje veliko zgolj javnost, ampak tudi velik del slovenske politike.
Rahljanje davčnega primeža
Med prioritetne naloge so v SMC uvrstili tudi rahljanje davčnega primeža za srednji razred. Do konca prihodnjega tedna je sicer v javni razpravi tako imenovana mala davčna reforma, ki vključuje novo dohodninsko lestvico. Ta, po mnenju ZSSS, najbolj pomaga najvišjim plačam, od nje pa ne bodo imeli koristi mladi, izobraženi ljudje, srednji družbeni sloj, razvojniki in tehnična inteligenca.
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je pred poletnimi počitnicami predstavil paket reform na pravosodnem področju, kar je tretja prioriteta od petih, ki naj bi jih koalicija izvedla do konca leta. Se pa pri tem postavlja realno vprašanje, ali je mogoče pet zakonov s tega področja, ki so jih na ministrstvu za pravosodje pripravljali vsaj leto dni, mogoče sprejeti do konca leta.
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je pripravil paket reform za pravosodje. Foto: Uroš Hočevar
Pogajanja s sindikati
Med prioritete mandata v tem letu sodi tudi politično najzahtevnejši del, saj se bo moral minister za javno upravo Boris Koprivnikar uskladiti s sindikati javnega sektorja o sproščanju varčevalnih ukrepov. Ker je ta paket težak nekaj sto milijonov evrov, je vlada pred izjemno velikim izzivom, saj bodo izjemno vroča pogajanja potekala pod vtisom nujnosti sprejetja proračuna za leto 2017 in odločitve, da se primanjkljaj še zmanjša.
Vlada je namreč že junija sprejela izhodišča za spremembe proračuna za prihodnje leto in v njem, v skladu s fiskalnim pravilom, določila, da primanjkljaj zmanjša še za 40 milijonov evrov ali 1,6 odstotka BDP, kar je najmanj v zadnjih osmih letih.
Urediti je treba upravljanje državnega premoženja, s katerim se ukvarja SDH, vendar je po odstopu predsednika uprave Marka Jazbeca v SDH nastala praznina, ki jo bo treba čim prej zapolniti ne le z začasno predsednico uprave.
Upravljanje državnega premoženja
Nadaljevati je treba proces konsolidacije javnih financ in imenovati fiskalni svet, ki bo opravljal nadzor nad javnimi financami. Slovenija je namreč edina članica EU, ki še nima fiskalnega sveta. Glede javnih financ je jasno, da jih mora do leta 2020 izravnati, kar je zahtevna in odgovorna naloga vlade.
DUTB oziroma slaba banka naj bi prihodnji mesec dobila glavnega izvršnega direktorja s polnim mandatom petih let, saj je bil sedanji imenovan 6. oktobra lani za eno leto. Vodenje DUTB so zaznamovali predčasni odhodi vodilnih mož, ki so bili vsi po vrsti tujci.
Pomembna bosta transparentna prodaja NLB in imenovanje treh manjkajočih nadzornikov, ki naj bi ga opravil SDH. Začetek prodaje NLB po metodi IPO (javna ponudba delnic) naj bi potekal po začrtani poti in sprejetem časovnem načrtu. Na jesen je zaradi negativnih odzivov delniških trgov na izid referenduma o članstvu Velike Britanije v EU in težav bančnega sektorja v Italiji, kar vse vpliva na večjo zadržanost vlagateljev in bi se zato težje odločali za nakup delnic NLB, prestavljena predstavitev NLB morebitnim investitorjem v tujini. Kljub temu časovni načrt za prodajo NLB ostaja nespremenjen.
Pomembna bosta prodaja NLB in imenovanje treh manjkajočih nadzornikov, ki naj bi ga opravil SDH. Foto: Jure Eržen
Ena od pomembnih odločitev, ki v kratkem čakajo vlado, je odločitev o dokončni liberalizaciji cen goriv; dilema vznemirja javnost in naftne trgovce ter ima lahko opazne učinke na proračun. Septembra se namreč izteče že dvakrat podaljšana uredba, ki maksimira cene 95-oktanskega bencina in dizla.Vlada se bo moral opredeliti tudi do urejanja razmer v Luki Koper in glede drugega tira ter aktivneje poseči v dogajanja pri projektu gradnje infrastrukturnih objektov v tretji razvojni osi. Tudi posodobitev železniške infrastrukture bo moralo večkrat priti na dnevni red.
Okolje in prostor
Ministrstvo za okolje in prostor se že kar nekaj let, letos pa še posebej intenzivno, ukvarja s prenovo prostorske in gradbene zakonodaje. Po razburljivi večmesečni javni obravnavi, ki je rodila enormno število pripomb in predlogov, bodo čez poletje pripravili nove osnutke gradbenega zakona, zakona o urejanju prostora in zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. V začetku septembra naj bi šel trojček obenem v dvotedensko medresorsko in še eno javno obravnavo, nato bo o njem odločala vlada.
Ena od sicer prioritetnih zadev, ki pa se že dolgo vleče, je sprememba krovnega stanovanjskega zakona. Potem, ko je ministrica Irena Majcen zavrgla idejo o hitrem noveliranju najbolj problematičnega poglavja zakona (upravljanje večstanovanjskih hiš), so se lotili priprave celovitih sprememb zakona. Še letos bodo temeljito in obširno analizirali stanje na stanovanjskem področju, nato pa pripravili izhodišča in rešitve za povsem nov zakon, nemara ga bodo celo razdelili na dvoje. Sprejeli naj bi ga (ju) v letu 2017.
Do sredine prihodnjega leta bo ekipa ministrice Majcnove zaradi uskladitve s smernicami EU prenovila tudi celoten zakon o varstvu okolja, ukvarjala se bo z aktivnostmi za črpanje evropskih sredstev za okoljske projekte, z nalogami za izvajanje koncepta krožnega gospodarstva, varstva voda, varstva pred poplavami.
Ekipa ministrice Majcnove bo prenovila tudi celoten zakon o varstvu okolja. Foto: Leon Vidic
Veliko se bo morala ukvarjati tudi s podatki o nepremičninah in z evidencami. Prihodnje leto načrtuje obravnavo zakona o evidentiranju nepremičnin, večjo konsistentnost pa bodo dosegli z združitvijo podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin v enoten kataster nepremičnin.
Energija, okoljevarstvo in promet
Do jeseni se bodo nadaljevale razprave, ki sodijo v okvir priprav Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki je osnovni strateški in razvojni dokument na področju energetike. Koncept bo upošteval projekcije gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter sprejetih mednarodnih obvez. Določil bo cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let. Krovna cilja EKS sta zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vezanih na rabo energije za vsaj 40 odstotkov do leta 2035 glede na raven iz leta 1990 in za vsaj 80 odstotkov do leta 2055.
Slovenija naj bi, v skladu z načrtom EU, do leta 2030 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 15 odstotkov glede na leto 2005. Ti cilji se nanašajo na najpomembnejše gospodarske sektorje Evrope, in sicer promet, stavbni sektor, kmetijstvo, rabo zemljišč in gozdarstvo ter ravnanje z odpadki. Promet predstavlja četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov v Evropi in je glavni vzrok za onesnaženost zraka. Zato je prehod na nizkoogljično mobilnost ključen za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev. Gre predvsem za zeleno mobilnost. Za Slovenijo je glede izpustov eden večjih problemov tranzitni promet. Z direktivami, ki so tudi del evropske strategije o nizkoogljični mobilnosti, se bodo iskale nove rešitve tudi za obvladovanje tranzitnega prometa.
Nadaljevati bo treba s projektom vzpostavitve ustreznega sistema celovitega načrtovanja razvoja prometa in prometne infrastrukture. Vlada je pred enim letom sprejela strategijo razvoja prometa v Sloveniji, zdaj pa je do 22. avgusta v javni razpravi predlog resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Sloveniji.
Kmetijstvo
V kmetijsko-gozdarsko-prehranskem resorju se bodo v drugi polovici mandata ministra Dejana Židana ukvarjali prednostno z ohranjanjem in optimalno rabo kmetijskih zemljišč. Da bi zagotovili preglednejši in učinkovitejši sistem zaščite ter upravljanja z njimi, napovedujejo dodelavo ustreznih predpisov.
V drugi polovici mandata ministra Dejana Židana se bodo prednostno ukvarjali z ohranjanjem in optimalno rabo kmetijskih zemljišč. Foto: Jure Eržen
Na seznamu prednostnih nalog so še promocija kmetijstva in živilstva v državi ter internacionalizacija sektorja; vzpostavitev celovitega sistema za pomlajevanjenje kmetijskih gospodarstev (izvajanje te dni podpisanega akcijskega načrta za delo z mladimi kmeti do 2020); posodobitev delovanja javnih služb v kmetijstvu (za večji prenos znanja in tehnološki napredek); povečevanje učinkovitosti gospodarjenja z državnimi gozdovi s končanjem prehoda na nov sistem gospodarjenja.
Za ministra Židana pa bo pomembno tudi izvajanje ukrepov, za stabilizacijo razmer v kmetijstvu in živilstvu ob sedanji krizi pri mleku, prašičih, sadju, vrtninah, kar vključuje tekoče izplačevanje subvencij in drugih pomoči v okviru ukrepov kmetijske politike, kot tudi nadgradnjo »ukrepov za pravičnost v prehranski verigi«; pa tudi uresničevanje pobude čebelarjev za razglasitev svetovnega dneva čebel na skupščini OZN prihodnje leto.
