Tiskane izdaje
Ljubljana – Ves dan so člani ekonomsko-socialnega sveta čakali na obljubljeni pisni predlog vladnih varčevalnih ukrepov. Ti zelo posegajo v veliko pridobljenih pravic, predsednik vlade Janez Janša pa je napovedal, da bo to prva in odločilna preizkušnja njegove vlade. Iz tega nekateri sklepajo, da bo, če ukrepi ne bodo sprejeti, vlada odstopila.
Najbolj bodo seveda odmevali ukrepi na trgu dela in v okviru socialnih transferjev. Tako namerava vlada znižati plačila porodniških dopustov s sto odstotkov plače v prvih šestih mesecih na 90 odstotkov, v zadnjih treh mesecih pa bi starši dobivali le še 80 odstotkov plače.
Odpravili bodo subvencionirano študentsko prehrano med počitnicami.
Znižala se bodo nadomestila za brezposelnost in otroški dodatki v 5. in 6. razredu, v 7. in 8. razredu jih bodo ukinili.
Denarno nadomestilo za brezposelne bo po novem mogoče prejemati le 18 mesecev. Nižji bo tudi letni dodatek za upokojence, državno darilo ob rojstvu otroka pa bodo dobili le manj premožni.
Vlada bo varčevala tudi v državni upravi, nižje bodo kilometrine in različni dodatki. Znižali naj bi plače v javnem sektorju, vključno s plačami funkcionarjev za kar 15 odstotkov. Vlada bo varčevala tudi pri sebi; tako bosta po novem združeni davčna in carinska uprava. Agencija za javna naročanja pa bo v celoti prenesena na ministrstvo za finance.
Mrak: Ukrepi so stvar presoje in okusa
»Vlada je morala predstaviti proračun, ki je v osnovnih številkah tak, kot so ga napovedovali. To je prava smer, vsaj jaz tako menim. Bilo bi res nekredibilno in zelo slabo, če tega ne bi storili. Strinjam se tudi s tem, da so ti ukrepi predvsem na odhodkovni strani. Drugo pa je, ali so vsi izbrani ukrepi res pravi. Ali je, recimo, res treba varčevati pri otroških dodatkih in nadomestilih za porodniški dopust itd. ali pa bi bilo pametneje generalno znižati plače v javnem sektorju za pet odstotkov? To je stvar okusa in presoje. Očitno so ocenili, da lahko ustvarijo toliko proračunskih prihrankov, ne da bi formalno znižali plače v javnem sektorju,« je za Delo povedal ekonomist Mojmir Mrak.
Sindikati še bolj kritični
Dan po predstavljenih izhodiščih, kako varčevati, so sindikati še bolj kritični. Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja, je komentiral zniževanje plač javnih uslužbencev. S tem ukrepom bi leta 2012 privarčevali 226 milijonov evrov in leta 2013 176 milijonov evrov.
Štrukelj meni, da gre za ukrep, ki ne more naleteti na nič drugega kot na odpor, ki bo verjetno privedel do konflikta. O stavki za zdaj noče govoriti, čeprav je povedal, da bodo na Svizu prihodnji teden glavne odbore sindikatov preimenovali v stavkovne.
Dušan Semolič, predsednik svobodnih sindikatov, pojasnjuje, da predloga ukinitve prazničnega dneva 2. maja niso dali delodajalci. Ta predlog prihaja iz krogov, ki obvladujejo eno izmed koalicijskih strank, in verjetno najbolj razkrije doseg znanja ljudi, ki so na oblasti.
Denarja, ki ga bodo privarčevali s tem ukrepom, delavci zagotovo ne bodo videli, je vladne varčevalne predloge komentiral Dušan Semolič. Poudaril je, da nasprotujejo predvsem ukrepom, ki bodo prizadeli socialno najranljivejše: upokojence, delavce in mlade, ki imajo v tej družbi najmanj moči. »Kot smo že večkrat povedali, bi morali proračunsko razpravo začeti pri prihodkih. Ne moremo mimo dejstev, da je približno tristo milijonov evrov nepobranih sredstev za zdravstveno in pokojninsko blagajno, da je bilo samo lani več kot petsto milijonov evrov škode zaradi gospodarskega kriminala. Lotiti bi se morali bančnega sistema, ki je dal v zadnjih letih več kot pet milijard evrov jamstev za menedžerske prevzeme. Država bi se morala usmeriti na javna podjetja, kjer so nadzorni sveti v številnih primerih kadrovsko šibki.«
»Vlada je socialne partnerje postavila pred 'misijo nemogoče', saj naj bi ukrepe v dialogu treh partnerjev uskladili do 12. aprila,« je zapisal Peter Majcen iz Konfederacije sindikatov 90. Zavedajo se, da je stanje javnih financ kritično, vendar pričakujejo uravnotežen in maksimalno enakopraven socialni dialog. Sestavili so že komisijo za ekonomska in socialna vprašanja, trg dela in zaposlovanje, ki bo kontinuirano pripravljala stališča in alternativne predloge. »Ukrepi morajo biti sorazmerni, selektivni in uravnoteženi, da ne bo prizadet le sloj socialno najšibkejših državljanov. KS90 podpira dialog, ne bomo pa privolili v pritiske, ki bi pomenili odstop od naših načel in demontažo razvite socialne države,« še meni Majcen.
