Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada Janeza Janše se je od 10. februarja, ko je zasedala prvič, sestala na sedmih sejah. Mandat je začela odmevno s hitrimi kadrovskimi menjavami. Odtlej tako rekoč vsaka vladna seja s seboj prinese kadrovske prevrate, vprašanje je le, do kod in kako globoko bodo ti še segali ter kdo bo na vrsti, denimo, jutri.
Po sposobnostih in poštenju. Tako je kadrovanje opredeljeno v koalicijski pogodbi vlade Janeza Janše. V sedmih tednih je vlada na ministrstvih zamenjala devet generalnih sekretarjev in enajst direktorjev direktoratov. Za primerjavo: po podatkih tednika Mladina je vlada v celotnem prejšnjem mandatu zamenjala osem generalnih sekretarjev in 22 direktorjev direktoratov (gre za imenovanje vršilcev dolžnosti za največ pol leta).
Prva seja, prvi bum
Začelo se že na konstitutivni seji, ko je vlada razrešila Aleša Guliča, direktorja urada za verske skupnosti, in na njegovo mesto imenovala Stanka Baluha, Sebastjana Selana, dotedanjega direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, in na njegovo mesto imenovala Damirja Črnčeca ter Darijana Koširja, direktorja urada vlade za komuniciranje, in na njegovo mesto postavila Anžeta Logarja.
Vlada je doslej imenovala tudi 14 državnih sekretarjev. Med njimi je bilo posebej opazno imenovanje Roberta Marolta. Minister Vinko Gorenak si ga je namreč izbral za svojega državnega sekretarja, medtem pa so mu zgolj zamrznili funkcijo na državnem pravobranilstvu, kjer je bil dotlej zaposlen. Marolt je sicer že bil sekretar, in sicer na ministrstvu za pravosodje v času ministra Lovra Šturma.
Menjave državnih sekretarjev sicer niso nič posebnega. To so namreč namestniki ministrov, zato je logično, da si vsak minister izbere svojega. Nekoliko je zato presenetila razrešitev generalmajorja Alojza Steinerja z mesta načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Na njegovo mesto so že na tretji seji vlade postavili brigadirja Dobrana Božiča. Ker je Damir Črnčec odšel na Sovo, so morali najti tudi zamenjavo na njegovem prejšnjem delovnem mestu in tako za generalnega direktorja Obveščevalno-varnostne službe v Morsu postavili Boštjana Perneta.
Zmeda in zadrega
Potem se je zgodil problem s članstvom v Beneški komisiji. Vlada je razrešila Cirila Ribičiča in Dragico Wedam Lukić kot člana in nadomestno članico te komisije pri Svetu Evrope. Presodila je, da je njuno imenovanje januarja letos preseglo okvir tekočih poslov, ki jih je opravljala vlada Boruta Pahorja, zato je sklep o njunem imenovanju ocenila za pravno neveljaven. Odločitev je odmevala v Strasbourgu in nastala je velika zmeda: komisija je sicer soglasno potrdila tako Ribičiča kot Wedam Lukićevo, Janševa vlada pa še vztraja, da Slovenija nima zastopnikov v tej komisiji.
Odmevna menjava v Arhivu
Razrešen je bil tudi direktor urada za varovanje tajnih podatkov Milan Tarman, namesto njega pa imenovan Gregor Majcen; posloviti se je moral tudi generalni inšpektor na inšpektoratu za šolstvo in šport Tomaž Rozman. Spremembe so se zgodile tudi na Stanovanjskem skladu RS. Zamenjali so nekatere člane nadzornega sveta, razrešili direktorja Primoža Pirca in za opravljanje njegove funkcije pooblastili Žigo Andoljška. Namesto Romane Tomc, ki je bila izvoljena za poslanko, so na vrh Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije imenovali Zorana Kotolenka. Zadnja opazna kadrovska poteza pa je bila razrešitev direktorja Arhiva Dragana Matića – namesto njega so imenovali Jožeta Dežmana.
Skladno z zakonom o javnih uslužbencih lahko vlada v letu dni po prevzemu oblasti zamenja vse direktorje direktoratov in direktorje organov v sestavi ministrstev. Vseh teh položajev pa je več kot sto.
Odpuščanj še ne bo
1. aprila bo začela veljati tudi novela zakona o državni upravi, ki pravzaprav pomeni izvedbo zakona o vladi, s katerim je vlada zmanjšala število ministrstev. Gre za reorganizacijo ministrstev in državne uprave ter njihovih delovnih področjih in pristojnosti. Kaj bo z javnimi uslužbenci, ki so doslej opravljali naloge, ki se združujejo ali selijo na nova ministrstva, v zakonu še ni določeno. Do konca meseca morajo ministrstva pripraviti shemo nove organizacije in sistemizacijo delovnih mest ter načrt morebitnega odpuščanja javnih uslužbencev. Na superministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, denimo, bo od dvanajstih direktoratov ostalo le devet; združili bodo direktorata za visoko šolstvo in znanost ter vse direktorate za investicije. Predvidoma jutri bosta imenovana tudi vršilca dolžnosti direktorjev novih direktoratov. Odpuščanja za zdaj še niso predvidena.
