Tiskane izdaje
Ljubljana – Napovedi finančnega ministra Uroša Čuferja, da bodo potrebni dodatni varčevalni ukrepi pri plačni masi javnega sektorja, so pričakovano naleteli na negativne odzive sindikatov. Ti so se sicer pripravljeni pogovarjati o podaljšanju že uveljavljenih ukrepov v prihodnje leto, ne pa tudi o novih.
»Minister Čufer je začel konflikt, ki ga vlada očitno hoče imeti,« se je na predlog Nacionalnega razvojnega programa (NRP), po katerem je prihodnje leto predvideno petodstotno zmanjšanje mase plač v javnem sektorju, odzval Branimir Štrukelj.
Vlada je NRP že poslala v parlament, prihodnji teden pa bo s predlaganimi ukrepi seznanila tudi socialne partnerje. 15. aprila bo NRP namreč že potoval v Bruselj. Toda če so v tem dokumentu, ki med drugim predvideva tudi podaljšanje v javnosti zloglasnega Zujfa za še eno leto, stranke koalicije menda enotne, so zdaj na nogah sindikati. Pravijo, da so se pripravljeni pogovarjati o tem, da bi sedanje varčevalne ukrepe v javnem sektorju podaljšali še v prihodnje leto, nikakor pa ne privolijo v dodatna znižanja plačne mase.
Vlada pri tem nima veliko manevrskega prostora. Plačni sistem je zaradi številnih posegov tik pred razsutjem, zato je petodstotno znižanje nemogoče doseči brez množičnega odpuščanja, tudi prek reorganizacije in sistemizacije delovnih mest. Med možnimi scenariji je tudi kombiniran pristop: delno znižanje plač v javnem sektorju in nadaljevanje restriktivne zaposlovalne politike v javnem sektorju.
Dvig DDV še negotov
Hkrati ima vlada odprto še eno fronto. Vodstvo DL se je včeraj sestalo z ministrom za finance Urošem Čuferjem, a tudi po dvournem srečanju vztraja pri svojem: v dvig DDV ta stranka ne bo privolila. Ta ukrep, kot je znano, vlada načrtuje zaradi izpada prilivov zaradi padca nepremičninskega davka. Ker koalicija ni usklajena, dvig DDV tudi ni na dnevnem redu današnje seje vlade, kot je bilo napovedano.
Premierka Alenka Bratušek je včeraj mirila napete odnose v koaliciji. Novi dvig DDV je po njenih besedah »le ena od možnosti«. A hkrati je spomnila na hude odpore pred enim letom, ko je vlada prvič napovedala povišanje davka: »Pa poglejte zdaj rezultate. Poraba je večja, gospodarska rast je večja«. Bratuškova je napovedala, da bo imela vlada v kratkem na mizi »konkretne in dobre rešitve« za zapolnitev vrzeli zaradi izpada davka na nepremičnine.
Koalicija na okopih
Vlada bi, če povišanja DDV ne bo, hitro lahko našla denar le še v subvencijah gospodarstvu in socialnih transferjih. Toda tudi za to potrebuje politično soglasje. Predsednik Desusa Karl Erjavec je včeraj posvaril pred grozečo politično nestabilnostjo in predčasnimi volitvami, kar bi gotovo povzročilo dražje zadolževanje države. Ministru Čuferju je iz Bruslja sporočil, da »v tujini sicer rad govori o rezih, doma pa je njegova retorika bolj blaga«.
»Gre za nerealna pričakovanja, ki že mejijo na bolezensko stanje,« je napovedi ministra Čuferja komentiral predsednik KSS Pergam Janez Posedi, ki meni, da petodstotni posegi v plačno maso, o katerih je govoril minister, enostavno niso več mogoči. Ob tem opozarja na nekonsistentno politiko vlade, ki po eni strani subvencionira gospodarstvo, v javnem sektorju pa z nenehnimi varčevalnimi posegi zavira potrošnjo. »Naporno bo podaljšati že obstoječe ukrepe, o tem bi se še lahko pogovarjali, dodatni posegi pa niso realni,« ocenjuje Posedi.
Podobno stališče imajo tudi v konfederaciji sindikatov javnega sektorja. Predsednik konfederacije Branimir Štrukelj pravi, da je ministrova napoved »račun brez krčmarja.« »Minister želi v Bruselj poslati nekaj, o čemer nas sploh ni obvestil, kaj šele, da bi to z nami dogovoril.« »O dodatnih znižanjih za prihodnje leto se ne bomo pogovarjali,« je jasen Štrukelj.
Vlada že od zadnjega sporazuma s sindikati načrtuje pogajanja o plačni masi za prihodnje leto, ki se bodo predvidoma začela v roku dveh tednov, a je pri tem nameravala upoštevati predvsem aktualna makroekonomska gibanja, ne pa tudi dodatnih varčevalnih ukrepov, ki so posledica padca nepremičninskega zakona.
Vlada išče denar
Po prvotnih načrtih je želela naslednje leto pri plačni masi prihraniti tri odstotke, a je ta številka zaradi padca nepremičninskega zakona poskočila na pet odstotkov. Takšno znižanje je nemogoče doseči zgolj z znižanjem plač, zato bi bilo v tem scenariju – če bo vlada pri njem seveda vztrajala – neizbežno odpuščanje v javnem sektorju. To bi pomenilo med 5000 in 8000 brezposlenih, predvsem v šolstvu in zdravstvu, ki sta tudi največja zaposlovalca v javnem sektorju. Težava za vlado pri tem ukrepu je ta, da bi odpuščanje zaradi številnih zakonsko določenih odpravnin dalo šele srednjeročne finančne učinke.
Med najbolj verjetnimi scenariji za doseganje ciljev, o katerih govori minister Čufer, je kombiniran pristop: delno znižanje plač v javnem sektorju in nadaljevanje enoodstotnega zniževanje števila zaposlenih z mehkimi metodami, torej z nenadomeščanjem upokojenih javnih uslužbencev, in to predvsem v tistih delih javnega sektorja, kjer se to še ni zgodilo.
Seveda pa mora vlada najprej rešiti problem, kako nadomestiti izpad prilivov iz nepremičninskega davka. Državljanska lista ne popušča pri svojem nasprotovanju dvigu DDV. Včeraj je DL odprla spletno stran Stop davkom, na katerem zbira predloge državljanov, kako bi z drugačnimi ukrepi država nadomestila manjkajočih 200 milijonov evrov.
