Tiskane izdaje
Ljubljana – Premier Borut Pahor mora ostati na zdravljenju do nadaljnjega, so sporočili iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Njegovo stanje je stabilno, a ni opaznega izboljšanja, zato bodo zdravljenje nadaljevali s »posebnimi antibiotiki«.
Predsednika vlade Boruta Pahorja so v UKC Ljubljana sprejeli v ponedeljek popoldne po kolegiju predsednika Socialnih demokratov, kjer je beseda tekla o rezultatih volitev in morebitnem vstopu v koalicijo s Pozitivno Slovenijo. Javnost je bila o hospitalizaciji premiera obveščena še istega dne. Posle predsednika vlade je prevzel minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.
Prvo informacijo o premierovem zdravstvenem stanju so posredovali naslednjega dne, ko je strokovna direktorica UKC Ljubljana Brigita Drnovšek Olup v sporočilu za javnost zapisala, da ima Pahor »izredno močno gnojno vnetje levega srednjega ušesa«, ki je sledilo prehladu. V kliničnem centru so opravili tudi kirurški poseg v splošni anesteziji, da bi se Pahor čim prej vrnil v središče povolilnega razpletanja in sestavljanja nove vlade, so zdravniki začeli »intenzivno antibiotično terapijo«.
Včeraj so iz UKC sporočili, da je Pahorjevo stanje stabilno, a brez izboljšanja, ker se je pokazalo, da je povzročitelj bolezni odporen na ustaljeno antibiotično zdravljenje. Pahorja bodo zdravili s posebnimi antibiotiki, njihov učinek pa naj bi se pokazal v prihodnjih dneh.
Kaj je otitis media
Vnetje ušes je pogosta bolezen, zlasti pri dojenčkih in otrocih. Vnetje srednjega ušesa (otitis media) je, poleg rednih pregledov, najpogostejši vzrok za obisk pri pediatru; skoraj polovica antibiotikov, ki jih pediatri predpišejo malčkom, je namenjena zdravljenju tega obolenja. Včasih pa ta bolezen prizadene tudi odrasle.
Najpogostejša simptoma sta zelo močna, kljuvajoča bolečina v ušesih in povišana telesna temperatura. Sicer pa se vnetje srednjega ušesa lahko kaže tudi v slabšem sluhu, oboleli ima občutek, kakor da bi imel zamašena ušesa, v ušesih mu šumi, lahko se pojavi gnojni izcedek, včasih bruhanje, tudi driska.
V Družinskem zdravstvenem vodniku, ki ga je izdala Mladinska knjiga leta 1998 in v katerem so popisane tako konvencionalne kot nekonvencionalne metode zdravljenja, piše, da vnetje srednjega ušesa, če ni ustrezno zdravljeno, lahko povzroči resne zaplete, denimo mastoiditis, naglušnost, predrtje bobniča, meningitis, paralizo obraznega živca.
Možen je tudi nastanek Ménièrove bolezni. To je bolezen notranjega ušesa, v katerem se čezmerno nabira tekočina. To precej pogosto obolenje se rado ponavlja. Zdravljenju blažjih oblik so pogosto namenjena zdravila proti vrtoglavici, priporočljivo je tudi zmanjšanje soli v prehrani; pri težjih oblikah pride v poštev kirurško zdravljenje.
Vnetje srednjega ušesa pogosto nastane pri prehladu, gripi ali drugi vrsti okužbe dihal. Bakterije, ki jih najpogosteje najdejo v vnetem srednjem ušesu, so istih vrst kot tiste, ki povzročajo sinusitis, pljučnico in druge okužbe zgornjih dihal. Za zdravljenje bakterijsko povzročenih vnetij je nujno jemanje antibiotikov.
V knjigi Bolezni in poškodbe – navodila za bolnike (zbirko je leta 2009 izdalo Združenje zdravnikov družinske medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu) je zapisano, da je pri antibiotikih, ki so podlaga zdravljenja te bolezni, zdravilo prvega izbora amoksicilin, zdravilo drugega izbora amoksicilin s klavulansko kislino, zdravilo tretjega izbora pa so cefalosporini. Poleg antibiotikov se uporabljajo tudi nosni dekongestivi, ki izboljšajo prezračenost srednjega ušesa.
V velikem priročniku Otroške bolezni – prepoznavanje, zdravljenje, preprečevanje pa zdravnik Helmut Keudel opozarja, da pri vsakem vnetju srednjega ušesa »obstaja nevarnost, da se vnetje razširi na koščeno kepo za ušesom v lobanjskih kosteh. To razširitev vnetja imenujemo mastoiditis. Če je nezdravljen, lahko pripelje do vnetja notranjega ušesa in do vnetja možganskih ovojnic.«
Zgodovina bolezni politikov
V Sloveniji imamo precej bogato zgodovino zdravstvenih posegov med vodilnimi politiki v času opravljanja funkcij. Nazadnje je marca letos uspešno prestal operacijo prostate predsednik države Danilo Türk. O svojem stanju je javnost obvestil po dveh dneh od posega, še največ prahu pa je dvignila njegova odločitev, da ga operirajo v Avstriji.
V obdobju vodenja vlade so operirali tudi prvaka SDS Janeza Janšo leta 2005 zaradi suma ukleščene kile.
Predsedniku države Milanu Kučanu so leta 2002 v ljubljanskem kliničnem centru odstranili ledvične kamne.
Pokojni predsednik vlade in države Janez Drnovšek je bil o svojem zdravstvenem stanju veliko bolj skrivnosten. Ko je bil leta 1999 prvič operiran zaradi raka ledvic, so v javnost najprej prihajale nasprotujoče si informacije, tudi njegov poznejši boj z rakom je potekal daleč od oči javnosti.
