Tiskane izdaje
Ljubljana – Zanos med političnimi strankami za vpis pravice do vode v ustavo je po opozorilih predstavnikov občinskih združenj in Zbornice komunalnega gospodarstva nekoliko splahnel. Zato bo ustavna komisija današnjo obravnavo nadaljevala prihodnji teden.
Kakšno je mnenje strank o vpisu pravice do vode v ustavo, bo jasno, ko se bodo člani ustavne komisije izrekali o predlaganem 70. a-členu ustave, ki naj bi definiral vodo kot naravni vodni vir in kot naravno javno dobro v upravljanju države. Julija letos je 65 poslancev brez glasu proti podprlo začetek ustavnih sprememb, po opozorilih občin pa je bilo danes med člani komisije nekaj negotovosti. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je sklenil razpravo z besedami, da »smo vsi za vpis vode v ustavo in bo očitno treba še enkrat premisliti nekatere rešitve, a se bo treba na koncu prešteti in ugotoviti, kdo je za in kdo proti«.
V razpravi se je pokazalo, da bi bil lahko problematičen četrti odstavek novega ustavnega člena, ki navaja, da oskrbo prebivalstva in gospodinjstev zagotavlja država prek neprofitne javne službe, in sicer država neposredno ali pa izkoriščanje vodnih virov prenese v neposredno opravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.
Zaradi očitkov predstavnikov občin in komunalne zbornice, da jih doslej niso vključili v razpravo, je bilo med predlagatelji precej nelagodja, saj so bili prepričani, da je dvetretjinsko soglasje tako rekoč že doseženo. Predstavnik civilne iniciative Brane Golubović, ki je zbral 56.000 podpisov pod pobudo o vpisu vode v ustavo, je zato apeliral, naj se vodo zaščiti na ustavni ravni, ker da jih v to prepričujejo tudi prostotrgovinski sporazumi Ceta in TTIP, se pa ne spuščajo v to, ali naj preskrbo z vodo izvaja država ali občina. »Pomembno je, da se oskrba z vodo umakne s trga in prepove podeljevanje koncesij,« je dejal Golubović.
Na drugi strani je predstavnik Skupnosti občin Slovenije Leo Kremžar dejal, da četrti odstavek novega člena ustave ni potreben. »V ustavi ni treba zapisati, da država skrbi za preskrbo z vodo. Dovolj je, da država zaščiti vodne vire, to pa nima nič opraviti s tem, kako se potem voda distribuira,« je dejal Kremžar.
Socialistična nacionalizacija?
Še konkretnejši je bil direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Miro Lovrič, ki je dejal, da se ob branju četrtega odstavka ne morejo znebiti občutka, da želi nekdo centralizirati vodno oskrbo na državni ravni. Preden bi se sprejemale rešitve na ustavni ravni, bi pričakovali več analiz, kaj to pomeni na tehnični ravni, je poudaril Lovrič. »Slutimo, da ustavna sprememba predstavlja centraliziranje javne službe,« je izrazil bojazen predstavnik komunalnih podjetij. Spomnil je, da je vlada z uredbo primerno uredila financiranje vodovodne infrastrukture, in sicer z omrežnino. Te se po naših podatkih na letni ravni nabere za kar 200 milijonov evrov. Zato se je Lovrič vprašal, ali pomeni predlagana ustavna sprememba tudi to, da se bodo vsa investicijska sredstva, ki se zbirajo iz omrežnine, pretakala v integriran državni proračun, potem pa bodo občine odvisne od dobre volje nekoga na državni ravni, da dobijo denar nazaj.
Predstavniki političnih strank so danes bolj poslušali mnenja zainteresirane javnosti. Alenka Bratušek (Zavezništvo) je kot predlagateljica sprememb dejala, da je smiselno, da država na določeni ravni ohrani pristojnost zagotavljanja pitne vode. Je pa poslanec SDS Branko Grims ugotavljal, da se je šele zdaj pokazal pravi namen ustavnih sprememb. »Očitno je, da gre za eno lepo socialistično nacionalizacijo distribucije vode,« je sklenil.
Ogroženi profiti občin
Lojze Ude Foto: Uroš Hočevar/Delo
Predsednik strokovne komisije Lojze Ude, ki je pripravljal besedilo ustavne spremembe, je protestiral ob očitkih, da bi imeli v ozadju skrite namene. »Tudi v tem primeru se je pokazalo,« je pojasnjeval Ude,« da ko nekomu stopiš na prste, se začne oglašati.« Nekdanji ustavni sodnik meni, da so se občine in vodovodna podjetja začela v sklepni fazi ustavne spremembe oglašati, ko so spoznala, da bi bila lahko ob dobiček. »Problem bodo javna podjetja, ki očitno ustvarjajo dobičke iz vodarine, kajti sam dobro poznam primere, ko občine z vodarino prekleto dobro služijo,« je dejal Ude.
Predsednik strokovne komisije se ni strinjal, da bi v celoti črtali za občine sporni četrti odstavek, bi pa ga lahko, kot je pojasnil Ude, oklestili na določilo, da se oskrba prebivalstva s pitno vodo zagotavlja prek neprofitne javne službe.
