Tiskane izdaje
Ljubljana − Še pred začetkom tiskovne konference se je na družbenem omrežju twitter oglasil uporabnik @VogrinIvan in zapisal, da za mandatarja predlaga Francija Keka. Potrdil je tudi, da je šestnajst poslancev s svojimi podpisi potrdilo njegov izbor.
Franci Kek pa je za Delo dejal, da z nepovezanim poslancem Vogrinom o tem ni nikdar govoril in da o svoji kandidaturi ne ve nič.
Na napovedani tiskovni konferenci je nato Ivan Vogrin, tokrat iz mesa in krvi, res predlagal mandatarja, rednega profesorja Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru dr. Dušana Radonjiča.
Kateri poslanci bodo z Vogrinom predlagali novega mandatarja, je znova obviselo v zraku. Kdo ga podpira, ne ve niti Radonjič.
Za zdaj je podpis potrdil nepovezani poslanec Borut Ambrožič in dodal, da svojo potezo ocenjuje kot domoljubno dejanje. Pripravljenost prispevati svoj glas, je pred časom pokazal tudi Matjaž Zanoškar.
Kandidat za mandatarja se je ob 13. uri sestal s poslansko skupino Pozitivne Slovenije in jih poskušal prepričati, da je človek dejanj. Če ga bo stranka podprla, bo podpisov za njegovo kandidaturo dovolj. DZ bo torej o njem glasoval v ponedeljek.
Kdo (ne)podpira Vogrinov predlog?
Jožef Kavtičnik iz stranke PS je pred začetkom srečanja dejal, da nikomur ne zapirajo vrat. »Če se bo kandidat znal predstaviti in pokazal, da lahko vodi to vlado, se moramo najprej pogovoriti na stranki. Posluh pa mora biti tudi v drugih poslanskih skupinah. Mi vsekakor k zadevi pristopamo resno, ne bomo podprli nobenega slamnatega mandatarja.«
Po srečanju z njim je dejal, da je bil pogovor zanimiv, ni pa dokončno potrdil, ali bo kateri poslanec zanj oddal glas. O tem bodo natančneje govorili jutri na seji sveta stranke PS.
Nekdanji poslanec PS Brane Golubović, ki je po kongresu PS prestopil med nepovezane poslance, je na Twitterju zapisal: »V naslednjih dneh ne podpisujem nič.«
Stranka SDS pa je medtem potrdila, da njegove kandidature ne bo podprla. »V igrah, ki jih igrajo tisti, ki niso pripravljeni, in nimajo programov in rešitev ter zgolj iščejo rezervne možnosti, da dobivajo na času, medtem ko država izgublja, ne bo sodelovala,« je dejal Jože Tanko.
Tudi stranka SD se je odločila, da kandidature Radonjiča ne bo podprla. Vodja njihove poslanske skupine Matjaž Han je dejal, da bodo kandidata za mandatarja sicer povabili na pogovor, če bo zbral deset podpisov poslancev, a ga niti v tem primeru ne bodo podprli.
NSi prav tako ne podpira novega kandidata za mandatarja, saj se zavzemajo za čimprejšnje predčasne volitve.
Nihče od poslancev SLS ne bo dal podpisa pod predlog nepovezanega poslanca Ivana Vogrina za mandatarja, je že v torek v oddaji Na tretjem poudaril vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc. Poslanka SLS Jasmina Opec pa je v današnji videoizjavi poudarila, da se v stranki zavzemajo za čimprejšnje predčasne volitve.
Tudi v poslanski skupini DL ne bodo dali podpisov podpore za kandidaturo Radonjiča, je za STA dejal vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj. Dodal je, da DL »pri tem neresnem početju ne bo sodelovala.« Z njim se po njegovih besedah, niti ne nameravajo sestati.
Na Vogrinov predlog se je danes odzval tudi predsednik države Borut Pahor. Dejal je, da to ne bi pomagalo državi, temveč bi jo dodatno oslabilo. Sam se zavzema za predčasne volitve, a bi v primeru izvolitve kandidata za mandatarja, bil dolžan dobro sodelovati z vlado.
Kdo je dr. Radonjič?
Kot je pred časom zapisal na spletni strani stranke Zares: Rodil se je 29. aprila 1941. Nižjo in višjo gimnazijo je obiskoval v Mariboru. Ekonomijo je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je tudi doktoriral s področja marketinga.
Po diplomi se je zaposlil v Mariborski tekstilni tovarni, nato v Zlatorogu v Mariboru. Akademsko kariero je začel kot asistent na Visoki ekonomsko-komercialni šoli, kjer je zaposlen še danes.
Leta 1987 je bil izvoljen za dekana Ekonomsko-poslovne fakultete. V letih 1996 in 1997 je bil prorektor Univerze v Mariboru za področje izobraževanja. To funkcijo je opravljal tudi v času od 2003−2007. Je član različnih strokovnih tujih organizacij, predaval je na tujih univerzah, je pa tudi predsednik ECBE − European Council for Business Education.
Kakšen volilni rezultat je dosegel kot član stranke Zares?
Dušan Radonjič je na parlamentarnih volitvah leta 2008 kandidiral v mariborski (sedmi) volilni enoti za stranko Zares. V sedmem okraju te enote ga je volilo 954 volivcev, ali 10,41 odstotka glasujočih. Izvoljen ni bil, ker so višje deleže v drugih mariborskih okrajih zbrali Ivo Vajgl (14,60), Tadej Slapnik (11,31) in Alenka Šoštarič (10,48).
Radonjič je v mariborski enoti v okviru Zares sicer dosegel nadpovprečen rezultat, povrečno je kandidate Zaresa v enoti volilo 9,38 volivcev, na ravni države pa 9.37 odstotka.
V okraju je Radonjič dosegel četrti rezultat, prehiteli so ga Bojan Horvat (SD) s 30,57, Katja Koren Miklavc (SDS) s 24 in Otmar Peruš (Desus) s 12,33 odstotka glasov.
Danes je potrdil, da ni več član stranke Zares.
Preberite tudi:
Opoldansko vprašanje: Je stanje v slovenski družbenopolitični sferi doseglo dno, ki se mu velja posmehovati?
