Volilna kampanja: kreativno ali že videno?

Kaj v predvolilnem obdobju preostane političnim strankam, ki so finančno vse na »psu«.

Objavljeno
12. oktober 2011 20.06
Posodobljeno
13. oktober 2011 06.00
Klara Škrinjar, notranja politika
Klara Škrinjar, notranja politika

Ljubljana – Letošnja kampanja bo izjemno kratka, verjetno ena najkrajših v zgodovini slovenskih volitev. Zato morajo biti politični akterji tokrat še posebno hitri in učinkoviti. Ali pa izjemno domiselni. Kaj torej preostane političnim strankam in listam, ki so finančno vse »na psu«? Kaj lahko pričakujemo od njih? »Velika večina bo ugriznila v nove medije predvsem zaradi tega, ker je vstopni strošek zelo majhen, zanemarljiv in dandanes velja skoraj za osnovno higieno,« je dejal Tomasz Pirc, svetovalec za interaktivne medije.

»Stranke bodo prisiljene uporabljati nove tehnologije, ker so finančno najmanj obremenjujoče. Z zelo majhnimi stroški lahko začneš zadevo uporabljati,« nam je še pojasnil Tomasz Pirc. Sam je pred tremi leti pomagal LDS in že tedaj je opozarjal, da samo prisotnost v novih medijih ne prinaša velikega učinka, če se te vsebine ne začnejo pojavljati v množičnih medijih.

A v teh treh letih, odkar so potekale zadnje državnozborske volitve, so se je zgodile opazne spremembe, opozarja Pirc. »Množični mediji so začeli veliko bolj povzemati objave iz novih medijev.« Zato bodo po njegovem mnenju največ iztržili tisti, katerih teme bodo v klasičnih medijih najbolj odmevne. »Lahko imam le deset sledilcev na Twitterju in za medije dobro sporočilo ali pa 30.000 sledilcev in za medije nepomembna sporočila. To je ključno,« je dejal Pirc.

Opozarja tudi, da so najverodostojnejši tisti, ki to počnejo stalno, ne le pred volitvami oziroma v času volitev. »Zagotovo se bodo zdaj, po treh letih premora, nekateri spet začeli pojavljati na določenih socialnih omrežjih, tudi če se doslej niso.«

Ni ga čez osebni stik

Pirc meni, da je osebni stik še vedno eden najpomembnejših elementov vsake kampanje, zato so pred tremi leti prirejali tudi posebne dogodke za prijatelje FB in sledilce s Twitterja.

Igor Arih, ki pripravlja kampanjo Zoranu Jankoviću, pravi, da bo ta temeljila prav na neposredni komunikaciji. »On je človek, ki stavi na osebni stik z ljudmi, že odkar je bil v Mercatorju. To ni nič novega. Sam je povedal, da ne uporablja računalnika, interneta ali elektronske pošte,« je dejal Arih. A to še ne pomeni, da bodo povsem zanemarili druge komunikacijske kanale.

Za Jankovića že zdaj, ko je v vlogi ljubljanskega župana, tvitajo – njegovi PR-sodelovalci. Pri njem je to vsaj jasno, medtem ko pri marsikaterem politiku ni. Ko se je, denimo, Janez Janša (SDS) pred kratkim priključil Twitterjevi skupnosti, je takoj dobil vprašanje: »Tvitate sami ali vaš PR? Da se izognemo kakšnim nezaželenim nesporazumom.« In Janša je odgovoril: »Sam.«

Sicer pa je pred tremi leti le peščica politikov sistematično uporabljala nove medije, zdaj jih je precej več, pojasnjuje Pirc.

Piar bo premagal oglaševanje

Arih še dodaja, da bodo stranke prisiljene biti domiselne in kreativne tudi zaradi tega, ker je na voljo manj denarja kot sicer. Sicer pa pričakuje, da bodo kampanje zelo fokusirane in da bodo potekale tudi na novih medijih.

»Pustimo se presenetiti, kako bodo nove stranke zbrale vsaka najmanj po pol milijona, po veljavni zakonodaji. Legalno je to skoraj nemogoče,« pa je odgovoril komunikacijski strokovnjak Božidar Novak. Meni, da bo kampanja potekala predvsem na soočenjih na televizijah.

»Stranke so revne kot cerkvene miši in si oglaševalskih kampanj ne morejo privoščiti,« je dejal Novak in dodal: »Zmagale bodo ideje, zamisli, inventivnost in kreativnost. Razen Viranta novih v kampanj ni. A kaj, ko Virant nima infrastrukture. Drugi so vsi znani. V tej kampanji bodo zato piar, odnosi z javnostjo, premagali marketing in oglaševanje.«