Tiskane izdaje
Ljubljana – Državna volilna komisija je volivcem po svetu olajšala glasovanje na izrednih volitvah. Predsednik Državne volilne komisije Anton Gašper Frantar je v tem tednu podpisal sklep, ki omogoča, da bodo tudi volivci v Kanadi, Argentini, Avstraliji in ZDA prejeli izpolnjene glasovnice, in ne praznih kot na volitvah pred tremi leti.
Frantar je prejšnji teden opozoril, da pošta na druge kontinente potuje enako hitro kot v bolj oddaljene evropske države, pri tem pa meni, da ni razlogov za »prazne« glasovnice. V prazne glasovnice so morali volivci sami vpisati ime liste ali kandidata, ki mu namenjajo glas. Bili so pred težko nalogo, ker so morali ugotoviti, kdo sploh kandidira v njihovem okraju v domovini.
Da to ni preprosto, pove na primer podatek, da v Sloveniji manj kot dva meseca pred volitvami še za nekatere večje igralce, denimo za Zorana Jankovića ali Gregorja Viranta, ni jasno, ali bodo kandidirali.
Ko se bo 30 dni pred volitvami začela uradna volilna kampanja, še ne bodo znana imena kandidatov. Stranke jih morajo vložiti 25 dni pred volitvami, uradno razglašene bodo šele kakšen teden pozneje. Prav pozno vlaganje in potrjevanje kandidatur sta vzrok za prazne glasovnice. Polne je težko pravočasno natisniti in poslati po svetu.
Uradni podatki, v katere države bodo prazne glasovnice še pošiljali, niso dostopni, neuradno pa je slišati, da bodo štiri prazne glasovnice poslane le v Zimbabve in ena v Moldavijo. To sta državi, kamor pošta potuje več kot deset dni.
V tujino okoli 54.338 glasovnic
Stranke bodo kandidate morale razkriti najpozneje 25 dni pred volitvami. Že prejšnji teden je Državna volilna komisija potrdila obrazce za podporo kandidatom, ki so pomembni za stranke brez zastopnikov v parlamentu, te bodo morale za vložitev kandidatur zbrati od 50 do 100 podpisov volivcev v vsaki od volilnih enot. Morebitne nestrankarske liste pa po tisoč podpisov v vsaki enoti.
Skupaj bo v tujino za decembrske predčasne volitve poslanih 54.338 glasovnic. Države, kjer je volivcev največ, predstavljamo v preglednici. Glasovanj iz tujine bo še več, saj imajo pravico na tujem voliti tudi državljani, ki so tam le začasno, denimo diplomatski predstavniki, novinarji, podjetniki, vendar morajo glasovanje sami pravočasno napovedati.
Zakaj so pomembni glasovi iz tujine?
Pred tremi leti glasovi iz tujine na število mandatov, ki so pripadli strankam, niso vplivali. Trinajst tisoč tristo enainštirideset glasovnic, ki so bile prištete teden dni po volitvah, je rezultat NSi, ki jo je takrat vodil še Andrej Bajuk, povišalo s 3,26 na 3,4 odstotka. Stranka ni dosegla štiriodstotnega praga, glasovi so šli v nič. Rezultat LDS so glasovnice iz tujine povišale s 5,2 na 5,21 odstotka. LDS je skoraj dohitela SLS, ki jo je takrat vodil še Bojan Šrot. Razlika se je s 353 glasov zmanjšala na le 38 glasov.
Odstotke drugih večjih strank so dodatni glasovi znižali: SD Boruta Pahorja s 30,5 odstotka na 30,45, SDS Janeza Janše z 29,29 na 29,26, Zaresa z 9,39 na 9,37... Majhne spremembe odstotkov so povzročile eno večjo spremembo v sestavi parlamenta v zadnjih letih: poslanec SDS je namesto Silva Mesojedca postal Zvonko Lah.
Pomen predsednika stranke
Analiza rezultatov po okrajih je po volitvah pred tremi leti pokazala, da sta najvišje odstotke med vsemi kandidati v državi takrat zbrala predsednika na volitvah najuspešnejših SD Boruta Pahorja in SDS Janeza Janše. Za Pahorja je v okraju Nova Gorica glasovalo 51,84 odstotka volivcev, za Janšo pa v Grosupljem 51,08. V 87 okrajih po državi so najvišje odstotke zbrali le kandidati teh dveh strank. Matjaž Švagan je bil edini kandidat drugih strank, ki mu je uspelo zmagati v katerem od okrajev, za LDS je kandidiral v Trbovljah.
