Tiskane izdaje
Ljubljana – »O tem resno razmišljamo,« je danes potrdil nekdanji minister Gregor Virant, ki pravi, da je razlog za to izključno »tehnični«. V desetih dneh, kolikor jih bodo imeli na voljo, bo pač veliko lažje zbrati 100 kot 1000 podpisov. Virant nam je povedal, da se njegova lista kandidatov hitro polni. »Gre res za nove obraze, za ljudi, ki doslej niso bili aktivni v politiki, so pa vsi uspešni na svojih področjih,« je optimističen nekdanji minister, ki o imenih kandidatov še noče govoriti.
Gregor Virant pravi, da so te dni »napori nečloveški«, a da priprave potekajo zelo intenzivno in so zato v njegovem štabu (ki šele nastaja) prepričani, da jim bo uspelo. Burni odziv SDS, ki ga je celo obtožila zahrbtnosti, je bil po Virantovih besedah »močno močno pretiran«.
Da bo nastopil na volitvah, je že dolgo viselo v zraku, odločiti pa se je bilo treba zelo hitro. Narobe je bilo le, je danes znova zatrdil Virant, da stranke ni obvestil o svoji odločitvi. A za to je preprosto zmanjkalo časa, ker je novica prehitro prišla v javnost. Virant nam je povedal, da je poslal Janši opravičilo in mu predlagal, da se dobita na kavi. A odgovora ni dobil.
Janševa zamera do nekdanjega sodelavca očitno ni nič manjša. Časopis Demokracija, ki je blizu SDS, je danes na spletni strani objavil vest, da Gregor Virant že pol leta ni več na čelu Zbora za republiko (ZZR). Objavljeno je tudi njegovo elektronsko pismo drugim članom ZZR, v katerem je tedanji predsednik že marca zapisal, da »sem se prvič v življenju znašel na mestu, ki mu nisem kos«. Demokracija piše, da »so v ZZR zelo razočarani zaradi zadnje poteze« Gregorja Viranta. Zbor se namerava znova aktivirati in bo prihodnji teden izbral novega predsednika.
Stranke so v prednosti
Slaba stran morebitnega nestrankarskega nastopa na volitvah je tudi ta, da takšnim skupinam po volitvah, če bi listo volil več kot odstotek volivcev, ne bi pripadale vsakomesečne dotacije iz državnega proračuna, ki so glavni vir denarja vseh strank in s katerimi stranke po volitvah praviloma tudi plačujejo stroške kampanj ali vračajo posojila, ki so jih najele za kampanje.
Zakon o političnih strankah izrecno določa, da ta denar pripada strankam, državljanske liste niso omenjene. Za kolikšne zneske gre? Letos so po rezultatu pred tremi leti v SD prejeli po 70.229 evrov mesečne dotacije, v SDS 67.589 evrov, v Zaresu 23.456, najmanjša Lipa pa dobi 6695 evrov na mesec. Cena resne predvolilne kampanje se začne pri pol milijona evrov, velike stranke pa jo lahko z dotacijami odplačajo v manj kot letu.
