Volitve EU: Levica enotna le pri obsojanju liberalizma

Gneča tudi na politični levici: SD za »novo Evropo«, ZL o »pravi levici«, Solidarnost k Zelenim?

Objavljeno
05. marec 2014 21.38
Dominic Heilig France Žnidaršič Matjaž Hanžek Alexis Cipras Violeta Tomič Luka Mesec na ustanovitvenem kongresu Združene levice koalicije za nastop na volitvah v Evropski parlament. Ljubljana 1. marec 2014.
Tanja Starič, Mario Belovič, notranja politika
Tanja Starič, Mario Belovič, notranja politika

Ljubljana – Priprave na volitve povzročajo politične pretrese na desnici in v liberalnem bloku. Zanimivo je tudi dogajanje na levici, kjer je socialna demokracija, ki ji ankete napovedujejo zmago, dobila tekmece. Na volitvah bosta tako nastopili najmanj dve levi listi.

Evropski socialni demokrati so v soboto v Rimu sprejeli program, v katerem se – kot pravi predsednik slovenske SD Igor Lukšič – zavzemajo za »novo Evropo«. Po zadnjih anketah tej politični skupini na majskih evropskih volitvah kaže dobro, z novim programom pa se poskušajo vzpostaviti kot alternativa »napačnim političnim usmeritvam« konservativcev in liberalcev, ki so »vodili Evropo v preteklih dveh mandatih«. Prvak SD pojasnjuje, da so v Rimu »sprejeli radikalni program sprememb za nova delovna mesta, za obnovo industrije, za pravične davke, tudi uvedbo davka na finančne transakcije in proti davčnemu dampingu, za ukinitev davčnih oaz in za socialno Evropo«.

SD bo svojo kandidatno listo dokončno sestavila sredi aprila, morda jo bo vodil kar prvak SD. »Za kandidaturo se še nisem odločil,« nam je včeraj povedal Igor Lukšič. Kritikom, ki trdijo, da ga položaj evropskega poslanca zanima zaradi visoke plače, pa pikro odgovarja, da imajo »prav tisti, ki se zgražajo nad tem, da je plača rednega profesorja na univerzi 1850 evrov«.

Levica brez Solidarnosti

SD je stranka z dolgo tradicijo in močno bazo, zato ima veliko prednost pred novinci, ki so se organizirali v zadnjih tednih, kar je Lukšič, kot je znano, označil kot »veseljačenje po političnem prostoru«. Programskih razlik med njimi ni veliko. Tudi Združena levica (koalicija IDS, TRS, DSD), ki je kot del Stranke evropske levice nastala prejšnjo soboto, nastopa proti neoliberalizmu. Vendar novinci s tem pojmom označujejo vse uveljavljene stranke političnega spektra. Član Iniciative za demokratični socializem Luka Mesec ocenjuje, da volilci pri izbiri »prave« levice ne bodo imeli težav. »Politiko je treba soditi po njenem učinku, ne pa po besedah. SD je v vladi udejanjila vse, čemur retorično nasprotuje.« Ključna zamera Združene levice SD je, da sodeluje v vladi, ki po njihovem mnenju vsiljuje varčevanje, krči javni sektor, privatizira in se strinja s prodajo državnih bank.

Nekaj napetosti je tudi med novimi političnimi akterji, ki izhajajo iz vstajniškega gibanja. Združena levica bo na evropskih volitvah nastopila sama in je že zavrnila sodelovanje s stranko Solidarnost, ki ji – prav tako – očitajo preveč liberalna stališča. »Ne teh volitvah ne bomo sodelovali s Solidarnostjo, vendar to ne pomeni, da ne bomo projektno sodelovali,« napoveduje Mesec.

V Solidarnosti takšno odločitev obžalujejo, so pa še vedno odprti za sodelovanje. »Naša paradigma je solidarnost, ki vključuje pozitivne prvine tako socializma kot liberalizma, kot so recimo človekove pravice,« strankarsko platformo Solidarnosti brani eden njenih predsednikov Uroš Lubej. Govoriti o socializmu in liberalizmu, ne da bi pojasnili, kaj konkretno s tem mislijo, se zdi Lubeju neodgovorno. »Socializem in liberalizem sta imela oba negativne plati. Prvi s kršenjem človekovim pravic, drugi pa je pripeljal do gospodarske krize.«

Štrukelj na volitve?

Tudi Solidarnost namerava nastopiti na evropskih volitvah, trenutno pa še zbirajo podpise državljanov. Pogovarjajo se tudi o tem, v katero družino evropskih strank bi vstopili. Izbirajo med socialnim demokrati (S&D), Stranko evropske levice (PEL) in zelenimi (Greens–EFA). »Socialnim demokratom bi se pridružili, če z napovedjo konca neoliberalne politike, v katero so bili močno vpeti, mislijo resno. Z evropsko levico bi sodelovali, če mislijo delati spremembe, ne pa biti vedno le opozicija, zeleni pa so nam programsko blizu pri trajnostnem razvoju,« pravi Lubej.

Ne Združena levica ne Solidarnost še nista določili imen za kandidatna mesta niti nosilca liste na evropskih volitvah. »Pogovore bomo začeli prihodnji teden, saj nas pred tem čaka še strankarski kongres,« pravi Luka Mesec. Pri sestavi liste kandidatov bosta dve mesti pripadli »nepovezanim«, med možnimi imeni pa je tudi sindikalist Branimir Štrukelj. Po naših informacijah se bodo pogovori o njegovi morebitni kandidaturi začeli v prihodnjih dneh, ni pa nujno, da bodo tudi uspešni, saj je veliko odvisno od tega, koga bi Združena levica predlagala na prvo – najlažje izvoljivo – mesto na listi.