Tiskane izdaje
New York - Po šestnajstih krogih glasovanj je z rezultatom 116 : 77 Azerbajdžan obdržal prednost, Slovenija pa je ohranila blokado.
Potem je zaprosil za besedo slovenski zunanji minister Samuel Žbogar in izjavil, da Slovenija umika kandidaturo.
Dejal je, da je njegova država vodila pošteno kampanjo, da pa to ni veljalo za vse. Dodal je, da Ljubljana ni bila zadovoljna s tem, kako je potekalo zbiranje podpore in samo glasovanje.
Po bučnem aplavzu je minister s svetovalci zapustil dvorano, kjer se je odvil še zadnji krog glasovanj. V znak solidarnosti s Slovenijo kar 24 držav ni glasovalo. Čeprav je Slovenija umaknila kandidaturo, je zanjo še vedno glasovalo trinajst predstavnikov držav, en častni glas pa je dobila tudi Madžarska, ki je izpadla že v petek v prvem krogu.
Med štetjem glasov se je pred slovenskimi klopmi v palači ob Vzhodni reki zbrala velika skupina veleposlanikov, ki so prišli slovenskim predstavnikom čestitat za moralno odločitev.
Po volilnem maratonu je tako Azerbajdžan za dve leti vstopil v VS ZN s 155 glasovi podpore.
Napeto je sicer postalo po petnajstem krogu glasovanj, ko je z rezultatom 117 : 76 Azerbajdžan obdržal prednost, Sloveniji pa se je z izgubo nekaj glasov začela majati blokada.
Pred današnjim desetim krogom glasovanj o novi nestalni članici varnostnega sveta Združenih narodov iz vzhodnoevropske skupine je glavni zunanjepolitični svetovalec azerbanjdžanskega predsednika Novruz Mamadov izjavil: »Obvestili so me, da nas podpirajo Turčija, Rusija, Kitajska, Kazahstan, Pakistan in Iran. Azerbajdžan ima precej možnosti in veliko samozavesti.«
V Bakuju so pričakovali, da bodo slovensko tekmico premagali že v petek, njihov veleposlanik pri ZN Agšin Mehdijev pa je po razglasitvi rezultatov zadnjega petkovega kroga najprej veselo dvignil roke v zrak, ko je zaslišal besedo »stotri...«, potem pa jezno treščil papirje po mizi, ko je namesto v azerbajdžanskem taboru pričakonane 130 predsednik Generalne skupščine Nasi Abdulaziz al Naser izustil številko 113.
A po devetem petkovem krogu je bila prednost Azerbajdžana že precejšnja. Ker so se volitve zavlekle prek običajnega delovnika za številne prevajalce, je Naser hotel prekiniti glasovanje, odločno pa ga je podprla tudi Francija, ki načeloma ne sodeluje na sejah brez omogočenega prevajanja v vse jezike. A na azerbajdžansko stran je stopila Rusija, ki je dosegla še en krog volitev. Dobro obveščeni krogi so pričakovali, da bo ta za Slovenijo že usoden, a Azerbajdžanu je za dvotretjinsko večino zmanjkalo 14 glasov.
V Bakuju so bili jezni na Pariz, iz Ljubljane pa ni bilo slišati kakih resnih pritožb zaradi početja Moskve. Po prekinitvi glasovanj so diplomati obeh kandidatk nadaljevali lobiranje.
Azerbajdžancem so pomagali zlasti Turki in Rusi, menda tudi Kitajci. Za Slovence se je zavzelo nekaj evropskih držav, podporo pa so jim vsaj zagotavljale tudi ZDA. A vsa ta pomoč Sloveniji ni imela pretiranega haska, je ugotovil azerbajdžanski politolog Fikrat Sadigov. Po njegovem mnenju francoski predsednik Nicolas Sarkozy ne bi bil pripravljen tudi »odkrito lobirati za slovenske interese v primeru, ki je bil že skoraj rešen«. Tudi če bi to storil, je Sadigov povedal za novičarsko spletišče News.Az, njegovi napori ne bi zadostovali, saj je po izračunih politologa že v petek njegovo državo podprla večina muslimanskih držav, članice neuvrščenih in Oganizacija islamskega sodelovanja.
Toda ta podpora vseeno ni bila dovolj velika, da bi Azerbajdžan pretrgal hladno vojno, kakor se je izrazil eden od ameriških poročevalcev iz ZN. »Dosegli so plafon,« je že v petek izjavil slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.
