Volitve šele, ko se bodo prešteli športniki

Ljubljana – Na ustanovni seji novoizvoljenega državnega sveta, ki bo jutri opoldne, bo sodelovalo 39 članov. Manjkal bo en svetnik – predstavnika interesov kulture in športa bodo, zaradi pritožb in sodnih odločb, volili šele prihodnje leto.

Nekoliko okrnjena nova sestava predstavniškega doma slovenskega parlamenta bo v torek začela petletni mandat – namesto 40 bo v njej 39 svetnikov, od tega 22 predstavnikov lokalnih skupnosti in 17 zastopnikov funkcionalnih skupin (delodajalcev, delojemalcev, obrtnikov, samostojnih poklicev, kmetov, raziskovalcev, socialnega varstva, univerz in zdravstva).

Kot veleva zakon, so bili vsi izvoljeni posredno, prek elektorjev. Število elektorjev, ki jih ima vsaka občina, je odvisno od števila njenih prebivalcev, število elektorjev funkcionalnih interesov pa je odvisno od števila članov društev, zvez, zbornic in ustanov, ki se priglasijo kot zastopniki te skupine. Podatke o članih sporočajo same. Čeprav je bilo o arbitrarnosti takšnega načina »sestavljanja« državnega sveta več pomislekov že v preteklosti, so se tokrat konkretno uprli v Društvu oblikovalcev Slovenije (DOS). Obrnili so se najprej na vrhovno sodišče, za tiste točke, pri katerih so bili zavrnjeni, pa še na ustavnega.

DOS se je na vrhovno sodišče pritožil na odločbo Državne volilne komisije (DVK) v delu, ki se nanaša na število elektorjev v več športnih organizacijah. Med drugim so, denimo, prepričani, da nogometna zveza, ki ima 74 elektorjev, nima več kot 7300 članov, ki bi bili poklicni nogometaši. Po pritožbi se je najprej pokazalo, da se na seznamih članov nogometne zveze ter zvez nogometnih sodnikov in trenerjev podvaja več kot 400 imen. Ustavno sodišče pa je potem ugotovilo še, da v postopku ni bilo izrecno izkazano število članov, ki se v okviru nogometne, košarkarske in rokometne zveze ter zvez nogometnih in rokometnih sodnikov in še zveze nogometnih trenerjev poklicno ukvarjajo s športno dejavnostjo.

Državna volilna komisija je po preučitvi sodb vrhovnega in ustavnega sodišča konec prejšnjega tedna omenjene zveze pozvala, naj izkažejo število članov, ki se profesionalno ukvarjajo z dejavnostjo. Kakšnih natančnejših navodil, kakšna naj bi bila dokazila, DVK ni dala, saj jih niti ustavno sodišče ni opredelilo. Do 5. januarja imajo čas, da posredujejo zahtevano. Seveda pa ni izključeno, da se bo še kdo pritožil. Precej razumljivo bi bilo, da bi športne organizacije zahtevale, da bi tudi za druga področja veljala ista raven dokazovanja članstva kot zdaj po sodbi ustavnega sodišča velja za njih.

Poznavalci razmer opozarjajo, da je bistvo problema zakon o volitvah v državni zbor, ki se uporablja za volitve v državni svet in je v tem delu neprimeren ter premalo določljiv. Da bi ga veljalo pred naslednjimi volitvami v državni svet novelirati, da bo jasno in nedvoumno opredeljeval pomembna vprašanja. Če bo ostal takšen, kakršen je, pa naj enaka pravila, kot zdaj za športne organizacije, vnaprej veljajo tudi za druge. Menda bi se utegnilo marsikateremu predlagatelju precej zmanjšati število elektorjev.

Za državnega svetnika na področju kulture in športa kandidirajo Janoš Kern, direktor Ustanove Imago Sloveniae, radijec Sašo Hribar in župan Hajdine Stanislav Glažar. Ta je podpredsednik nogometne zveze, ki je imela, skupaj z zvezama nogometnih trenerjev in sodnikov, kar 93 elektorskih glasov od 155, kolikor je vseh elektorjev za šport in kulturo.

Petsto evrov za volilno bazo

Na ustanovni seji v torek bodo državni svetniki, med katerimi so samo štiri ženske, med seboj izbrali novega predsednika. Dosedanji, Mitja Brvar, se ni ponovno potegoval za svetniško funkcijo. Kandidaturo za predsedniško mesto lahko vloži svetnik s podpisi podpore osmih kolegov. Seznam kandidatov bo znan šele na seji, slišati pa je že različne govorice, koga vse naj bi položaj zanimal.

Predsednik državnega sveta je uvrščen v 64. plačni razred, ki znaša 5211 evrov bruto na mesec. Drugim, neprofesionalnim državnim svetnikom pripadajo plačilo v višini 500 evrov bruto na mesec za delo z volilno bazo in sejnine. Te znašajo nekje od 115 evrov bruto na sejo naprej. Glede na aktivnost in funkcije v državnem svetu so upravičeni še do povračila stroškov. Navzgor je maksimalno izplačilo omejeno na tretjino plače predsednika državnega sveta (1737 evrov bruto). Leta 2016 so za sejnine, nagrade, stroške svetnikov izplačali 719.148 evrov. Proračun državnega sveta je lani znašal malo manj kot dva milijona evrov, od tega je šla skoraj polovica za plače 25 zaposlenih.

Za tiste, ki dvomijo o smislu obstoja državnega sveta, ki mu je v zadnjem mandatu uspelo ustaviti pot treh zakonov, so ti volilni zapleti priložnost, da ponovno postavljajo vprašanja, ali državni svet res potrebujemo in kakšen je konkretni pomen tega drugega doma parlamenta.