Volitve zagotovo julija

Pahor si bo skrajšal rok, v katerem lahko predlaga mandatarja. Na vrsti so poslanci.

Objavljeno
14. maj 2014 14.54
Posodobljeno
14. maj 2014 14.54
lvi*Pahor
An. B., notranja politika, Pi. K., Delo.si
An. B., notranja politika, Pi. K., Delo.si

Ljubljana- »Storil sem in bom vse, kar je v moji moči, da bi skupaj z DZ sprejeli odločitve, ki bodo ustavnopravno nesporne in bodo ljudem vlivale zaupanje v ravnanje države in njenih ustanov,« je po sestanku s predsednikom državnega zbora Jankom Vebrom sporočil predsednik države Borut Pahor.

Pahor se je danes po tem, ko se je pri njem oglasila zunajparlamentarna stranka Solidarnost in znova zagrozila z ustavno presojo datuma volitev, če bodo te poleti, srečal z Vebrom in mu predal pisno izjavo, da mandatarja ne bo predlagal. O tem bo Pahor ustno obvestil tudi državni zbor.

Po srečanju je sporočil, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ni našel zato, da si bo skrajšal 30-dnevni rok, v katerem ga lahko predlaga. Odločitev je po njegovem mnenju utemeljena in dopustna.

Daljša odsotnost vlade s polnimi pooblastili bi po njegovi oceni lahko otežila sicer ugoden razvoj gospodarskih gibanj. Poleg tega se tudi vsak dan znova izkazuje potreba po nekaterih strukturnih reformah, ki pa brez trdne politične podpore niso mogoče, pravi Pahor.

Jutri začne teči 14-dnevni rok

Državni zbor se bo z obvestilom Pahorja, da ne bo predlagal mandatarja, seznanil že na jutrišnji izredni seji, je po srečanju sporočil Veber.

Jutri ob 15:30 uri bo tako začel teči rok, v katerem lahko poslanci v 14 dneh predlagajo kandidata za mandatarja.

Če tega ne bo storil nihče, potem lahko po besedah Vebra pričakujemo, da bo Pahor državni zbor razpustil v začetku julija. Prvi možen datum volitev je tako 13. julij, je še dejal Veber.

Slamnati mandatar bo zavlekel roke?

Čeprav so se vse poslanske skupine v preteklih dneh zavzele za čim prejšnje volitve, je vprašanje, ali si tega res želijo. Pahorju sicer nihče ni rekel, da trenutno imajo kandidata, a da ga utegnejo imeti čez čas. Odprto možnost, da bi koga podprli, je po Pahorjevih besedah pustil le vodja poslancev PS Jožef Kavtičnik.

To potrjuje tudi naše neuradne informacije, da naj bi Zoran Janković že iskal morebitnega kandidata za mandatarja, a to postopkov bistveno ne bi podaljšalo. Volilna kampanja bi vsekakor padla v mesec avgust, kar pa iz ustavnega vidika ne bi bilo primerno.

Volitve septembra le z vzpostavitvijo mirovanja volilnega časa

Veber je Pahorju sicer predlagal rešitev, po kateri bi bile volitve lahko 7. septembra. A Pahor se je znova zavzel za čimprejšnje volitve, za svojo oceno, da so te najboljše, pa prevzema vso odgovornost.

»Dokler ustavno sodišče svojega načelnega stališča ne spremeni, do tedaj ne sme biti ne predvolilne kampanje, ne volitev v času poletnih počitnic, zlasti ne v mesecu avgustu. Potem tudi ne more biti volitev septembra,« je možnost volitev v septembru komentiral ustavni pravnik Andraž Teršek, ki dodaja, da »če volitev ne bo 13. julija, potem kampanje in volitev ne sme biti niti avgusta. Če jih ne bo ne julija in ne avgusta, ker jih ustavno sodišče ne bi dovolilo, je povsem razumljivo in logično, da se vzpostavi institut mirovanja volilnega časa. Potem nihče ne bi mogel očitati predsedniku, če bi začetek volilnih aktivnosti razpisal za september.« 

Teršek je še prepričan, da je »vsako početje pri poskusih uresničevanja ustave v praksi, ki je očitno in dokazljivo fiktivno, v nasprotju z ustavnim redom.« Fiktivno iskanje mandatarja, ki je le v funkciji golo formalističnega podaljševanja rokov do razpusta parlamenta ali razpisa volitev, je po mnenju Terška podobno ustavno nesprejemljivo, kot npr. fiktivna nezaupnica.

Nasprotno meni pravnik Rajko Pirnatat, ki je za STA dejal, da se zdi sprejemljivo, da bi DZ maksimalno izkoristil vse roke za predlaganje mandatarja, s čimer bi bile volitve v začetku septembra. Volitve v juliju ali avgustu, ne glede na to, da je julij manj intenziven glede dopustov, namreč po oceni Pirnata niso najbolj primerne, saj to po njegovem pomeni poseg v volilno pravico.» Zato je legitimno, da se roki uporabljajo do skrajnosti,« je dodal.

V primeru, da bi bile volitve v začetku septembra, bi kampanja tekla v avgustu, to pa bi bil po mnenju Pirnata še vedno manjši poseg v volilno pravico, kot če bi v avgustu ali pa juliju potekale volitve. Še vedno lahko namreč volilno kampanjo spremljaš na počitnicah, težje pa greš med počitnicami na volitve, je dodal.