Vrhovni sodniki pred novo kadrovsko izbiro

Na občni seji bodo sodniki odločali med Damijanom Florijančičem in (spet) Rudijem Štravsom.

Objavljeno
04. december 2016 22.23
Rudi Štravs
Majda Vukelić
Majda Vukelić

Ljubljana – Enaintrideset vrhovnih sodnikov se bo danes drugič izrekalo o dveh kandidatih za mesto predsednika vrhovnega sodišča. Za ta položaj se vnovič poteguje vrhovni sodnik Rudi Štravs, da se odzove na tretji razpis, se je tokrat odločil še vrhovni sodnik Damijan Florijančič.

Najvišje redno sodišče v državi, ki ga po poteku mandata dosedanjemu predsedniku Branku Masleši od konca novembra začasno vodi podpredsednica tega sodišča Nina Betetto, v tretjem poskusu išče svojega prvega človeka. Na prvem razpisu, ki je bil objavljen aprila, se za ta položaj ni potegoval nobeden od vrhovnih sodnikov, mesec dni kasneje je kandidaturo poleg Štravsa vložil še vrhovni sodnik Vladimir Horvat. Oba sta septembra dobila podporo svojih kolegov vrhovnih sodnikov na občni seji, pri čemer je večina sodnikov prednost dala Rudiju Štravsu. Toda sodni svet je septembra obe kandidaturi zavrnil, zaradi česar je pravosodni minister Goran Klemenčič ustavil postopek – pred tem je namreč pojasnil, da bo državnemu zboru v izvolitev predlagal tistega kandidata, ki bo dobil podporo svojih kolegov in sodnega sveta. Tako je stekel tretji krog iskanja tistega, ki bo prevzel eno najpomembnejših mest v pravosodju, saj je vrhovno sodišče pritožbena instanca v civilnih, kazenskih, gospodarskih, upravnih ter delovnih in socialnih zadevah. Na tretji razpis sta se torej prijavila Damijan Florijančič in Rudi Štravs.

Iščejo človeka s širšo vizijo

Odločitev sodnega sveta, da po drugem razpisu ne podpre nobenega kandidata, je v strokovni in politični javnosti sprožila precejšnje očitke, še posebno ker ni bilo jasno, zakaj niti Štravs niti Horvat nista primerna za vodenje vrhovnega sodišča. Njegov predsednik Marko Novak je kasneje za Delo pojasnil, da sodni svet pričakuje človeka z vizijo, ki ne bo usmerjen zgolj v delovanje vrhovnega sodišča, saj ima njegov predsednik znotraj sodne hierarhije tudi pristojnosti glede drugih, nižjih sodišč. Ker je pravosodni minister napovedal obsežne reformne spremembe, je sodni svet menil, da morajo kandidati imeti tudi jasna stališča do predloga o spremenjeni mreži sodišč, do razmerja med okrožnimi in okrajnimi sodišči, do zasnove enovitega prvostopenjskega sodnika, do novih standardov kakovosti dela sodnikov, ko ne bo več pomembna številčna norma, ampak kakovost sodnikovih odločitev in čas, v katerem jih je sprejel.

Ali Florijančič in Štravs izpolnjujeta takšna pričakovanja, ne vemo, saj programov vodenja vrhovnega sodišča v prihodnjih šestih letih ne razkrivata. Je pa Goran Klemenčič že pojasnil, da bo tokrat državnemu zboru predlagal kandidata, ki bo dobil podporo tako občne seje vrhovnega sodišča kot sodnega sveta ali pa enega od obeh organov.

Legitimnost sodstva se sicer v očeh javnosti največkrat meri po njegovi odzivnosti do lastnih napak. Ena od poti je, da iz lastnih vrst izloči tiste, ki neustrezno opravljajo sodniško službo. Tako je sodniška funkcija leta 2013 prenehala trem sodnikom, leto kasneje dvema in lani še enemu.

***

Rudi Štravs:

Triinšestdesetletni Rudi Štravs je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 1977 in se leto kasneje zaposlil na občinskem sodišču v Kopru. Ko je opravil pravosodni izpit, je služboval kot civilni sodnik na koprskem temeljnem sodišču, kasneje se je zaposlil v Zavarovalnici Triglav. Nekaj časa je bil tudi odvetnik, specializiran za civilno pravo. Magisterij je opravil na zagrebški pravni fakulteti, tema naloge je bilo odškodninsko varstvo osebnostnih pravic. Nekaj časa je predaval tudi na visoki šoli za menedžment v Kopru. Za vrhovnega sodnika je bil izvoljen leta 2004. Je civilni sodnik, ki občasno sodeluje tudi v senatih gospodarskega oddelka.

Damijan Florijančič:

Enainšestdesetletni Damijan Florijančič je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 1978 in leta 2005 na njej opravil tudi magisterij. Bolj ali manj je ves čas v pravosodnih vodah, pripravništvo je opravil na koprskem višjem sodišču, kasneje je služboval tudi na koprskem tožilstvu. Le med letoma 1985 in 1986 je bil predsednik občinskega komiteja za gradbene in stanovanjske zadeve v sežanski občini. Potem se je vrnil v sodniške vrste in od leta 2010 je vrhovni sodnik. Dela na kazenskem oddelku, v vmesnem času je bil tudi direktor centra za izobraževanje v pravosodju, za leto dni je kot dodeljeni sodnik služboval tudi na pravosodnem ministrstvu.