Tiskane izdaje
Ljubljana − Vrhovno sodišče je odpravilo zaključno poročilo o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank v delu, ki se nanaša tudi na Zorana Jankovića.
Enako je storilo v primeru Janeza Janše. Vrhovno sodišče tudi v tem primeru ugotavlja, da KPK ni izbrala prave pravne podlage za izdajo zaključnega poročila o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank. Glede na vsebino nadzora in navedbe v zaključnem poročilu je nadzor nad premoženjskim stanjem dobil povsem drugo vsebino. Javno objavljeno poročilo v takšni obliki pa nima pravne podlage v omenjenem členu zakona.
Zaključno poročilo namreč vsebuje zaključke in vrednostne ocene Jankovićevih dejanj, ki naj bi kazala na obstoj večkratnih kršitev zakonskih obveznosti, obremenjenost z izrazitimi korupcijskimi tveganji in sumi zlorabe položaja.
Nadzor bi zato lahko temeljil le na določbah 13. člena zakona, ki določa pristojnosti komisije ob sumu korupcije ali drugih kršitev. KPK bi morala osnutek pred objavo poslati Jankoviću, da bi se lahko izrekel o navedbah. Ker tega ni storila, so bile Jankoviću kršene procesne pravice iz 22. člena ustave.
Vrhovno sodišče je zgolj ugotovilo kršitev te pravice, ni pa posebej ugotavljalo, ali je ta kršitev vplivala tudi na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja.
Celotno odločbo vrhovnega sodišča lahko preberete na tej povezavi.
Ugotovitve KPK
KPK je pri Jankoviću ugotovila sistematično in večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju.
Bančni podatki, ki jih je zbrala komisija, kažejo, da je Janković od nastopa županske funkcije leta 2006 na svoje bančne račune v Sloveniji skupno prejel 2,99 milijona evrov. Od tega je približno 2,4 milijona evrov nakazil, ki niso povezana z rednim osebnim dohodkom. Med letoma 2007 do 2011 je Janković vsako leto dobil med 168.000 evrov in 631.000 evrov nakazil različnih pravnih oseb (Electa, Electa naložbe in KLM) kot poplačilo dolga, česar pa komisiji ni nikoli prijavil.
Komisija je tudi ugotovila, da je del finančnih prilivov (208.000 evrov) v obdobju štirih mesecev leta 2011 prispel na Jankovićev osebni bančni račun z naslova verižnih transakcij. Te so se začele v podjetju Grep, ki je poslovala z Mestno občino Ljubljana.
Janković želi, da komisija ponovno opravi nadzor
Zoran Janković je v odzivu na sodbo povedal, da je vesel in ponosen, ker se je izkazalo, da je njegova pritožba bila upravičena. Sodišče je ugotovilo, da so mu bile kršene ustavne pravice. Vprašal se je, kdo mu bo povrnil moralno škodo in tudi poslovne priložnosti. Pojasnil je, da mu komisija ni omogočila, da bi se izjasnil o ugotovitvah. Ocenjuje, da je bilo poročilo politično motivirano.
Čeprav mu je sodišče pritrdilo, pa si želi, da bi KPK ponovila preiskavo njegovega premoženjskega stanja. Pri tem je poudaril, da g. Stare, vodja službe za nadzor in preiskave pri KPK, pri pregledu njegovega premoženjskega stanja za leto 2014 ni ugotovil nepravilnosti in je predlagal, da se postopek zaustavi. Zato ga zanima, kaj se je v tem času spremenilo.
Janković je KPK pozval naj preveri sum tveganja korupcije pri nekdanjem predsedniku komisije in zdajšnjem ministru za pravosodje Goranu Klemenčiču, in sicer tako za čas, ko je vodil komisijo, kot za čas, ko je na ministrskem položaju.P redsednik vlade Miro Cerar pa naj se izjasni, ali je tedanji predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič po tej sodbi vrhovnega sodišča še lahko minister za pravosodje. Z odvetniki pa se bo posvetoval ali v Klemenčičevem nevestnem delovanju obstajajo elementi kaznivega dejanja. V tem primeru ga bo tožil.
Odločitev KPK bo znana konec meseca
Iz komisije za preprečevanje korupcije so sporočili, da sprejemajo sodbo vrhovnega sodišča, vsebino pa še preučujejo, zato ne morejo napovedati morebitnih nadaljnjih korakov. Odločitev o tem, ali bo komisija postopek nadzora nad premoženjskim stanjem Zorana Jankovića nadaljevala, bo znana predvidoma konec meseca, saj mora to odločitev sprejeti senat komisije.
Predsednik komisije Boris Štefanec je sicer napovedal, da bo senatu predlagal, da postopek nadaljujejo. Vrhovno sodišče je tudi v tem primeru odpravilo odločbo, ne pa tudi ugotovitev in okoliščin, ki so bile ugotovljene med postopkom. Če se bo senat odločil, da bo KPK postopek nadaljeval bodo poročilo o morebitnih ugotovljenih kršitvah brez vsakega dvoma poslali Jankoviću v izjasnitev.
Jankovića pa je pozval naj poda prijavo zoper Klemenčiča, če za to obstajajo razlogi. Če Janković razpolaga s kakršnimi koli podatki v tej smeri, je na to dolžan opozoriti pristojne organe, tudi KPK, je dejal Štefanec.
Klemenčič je odločitev sodišča pričakoval
Bivši predsednik KPK Goran Klemenčič je odločitev vrhovnega sodišča pričakoval, saj je enaka odločitvi, ki jo je sodišče sprejelo v primeru Janeza Janše. Tudi tokrat sodišče ni presojalo pravilnosti ali nepravilnosti vsebinskih ugotovitev KPK. Spomnil pa je, da je bila v zadevi, v kateri je KPK vodil postopek zoper Jankovića, vložena zahteva za preiskavo zaradi kaznivega dejanja pranja denarja v zadevi Grep. To je bil mogoče povod za Jankovićev današnji nastop, je še izjave komentiral Klemenčič.
