Vroči časi za zaposlene v javnem sektorju

Ljubljana – Vlada bo s sindikati javnega sektorja danes začela še en pogajalski proces o plačni politiki za prihodnje leto. Po izhodiščih vlade, ki smo jih pridobili, bo na dnevnem redu predvsem podaljšanje nekaterih že veljavnih ukrepov za znižanje plač, neuradno pa bo dodatne prihranke poskušala zagotoviti z reorganizacijo nekaterih služb v javnem sektorju.

Pred sindikate vlada prihaja z dvema varčevalnima paketoma. S prvim bo predlagala podaljšanje nekaterih varčevalnih posegov v plačni sistem, ki se iztečejo konec tega leta. S tem paketom želi vlada prihodnje leto za 145 milijonov evrov zmanjšati izdatke za plače, ki bi jih po trenutnem dogovoru morala izplačati.

Ob podaljšanju nekaterih ukrepov je predvideno tudi zmanjšanje izdatkov za dodatnih 165 milijonov evrov. Ministrstvo za javno upravo bi to vsoto prihranilo z reorganizacijo in centralizacijo določenih služb v javnem sektorju, torej z zmanjšanjem drugih stroškov dela. Katerih konkretno in kje, še ni določeno, saj vlada teh ukrepov še ni opredelila v pogajalskih izhodiščih. Več bo predvidoma znanega danes. Pri tem scenariju je zelo verjetno odpuščanje odvečnih javnih uslužbencev. Skupni prihranek obeh varčevalnih paketov, ki si ga obeta vlada, je 310 milijonov evrov.

Vlada želi v pogajanjih doseči še druge spremembe. S popravki plačnega zakona bi sistemsko uvedla variabilni del plače, ki ga zdaj izplačuje kot delovno uspešnost. Uveljaviti želi tudi zakonski mehanizem za začasno znižanje plače zaposlenega, ki je v disciplinskem postopku. Znižanje bi po trenutnem predlogu vlade lahko znašalo najmanj pet in največ 20 odstotkov osnovne plače in bi se lahko določilo za najmanj tri in največ 12 mesecev. Javnemu uslužbencu bi se obdobje za napredovanje lahko podaljšalo za eno leto, če njegov nadrejeni ugotovi, da v tem obdobju ni dosegel pričakovanih delovnih rezultatov. Če teh ni tudi po tem obdobju, bi delodajalec zoper takšnega zaposlenega lahko začel postopek redne odpovedi zaradi nesposobnosti.

Proti »menedžerskemu načelu vodenja«

Vseh 29 reprezentativnih sindikatov je prejšnji teden že zavrnilo nekatere predloge, med drugim poskus vlade, da bi kratkoročne varčevalne ukrepe, sprejete za čas krize, nadomestili z dolgoročnimi strukturnimi ukrepi. V največjem sindikatu javnega sektorja Sviz so zelo kritični tudi do vsiljevanja »menedžerskega načela vodenja«, ki bi javni sektor približalo vodenju podjetij. Cilj teh sprememb je varčevanje oziroma čim učinkovitejše upravljanje »človeških virov«, ne pa kakovost in vsem enako dostopne javne storitve, pravijo. Sviz bo na pogajanjih dosledno zavračal konkretne predloge, ki bi šli v smeri takšnega načela vodenja. Prav tako ne bo privolil v predlagano vpeljavo negativne delovne uspešnosti za tiste, ki po presoji direktorja ali ravnatelja ne bi dosegali pričakovanih rezultatov.