Tiskane izdaje
Ljubljana – Zaveze, da bodo predsedniku SDS Janezu Janši v petek potrdili poslanski mandat in da mu ga tudi pozneje ne bodo odvzeli, začasni vodje poslanskih skupin danes niso bili pripravljeni podpisati. Na posvetu pri Janku Vebru jo je predlagal Jože Tanko (SDS). A prvi del se bo najbrž uresničil.
Za zaprtimi vrati so se začasni vodje poslanskih skupin z dosedanjim predsednikom DZ Jankom Vebrom danes dogovarjali, kako bo v petek potekala seja zbora, na kateri si bodo poslanci najprej potrjevali mandate in volili svojega predsednika.
Stranko Mira Cerarja je kot začasna vodja na prvem pogovoru zastopala Simona Kustec Lipicer, opozicijsko SDS pa že dosedanji vodja Jože Tanko. Ta je danes drugim začasnim vodjem poslanskih skupin v podpis predlagal zavezo za to, kot se je izrazil, »da ne bi že na ustanovni seji prišlo do kršenja ustave«. Predlagal je, naj podpišejo izjavo, da bodo vse mandate izvoljenih poslancev potrjevali v paketu in da ne bi prišlo naknadno do zahtev za odvzem mandata oziroma da ne bi poslanske skupine o tem odločale. Navzoči so predlog zavrnili, ker kot začasni vodje za to niso pristojni, odločanje pa naj bi prepustili mandatno-volilni komisiji (MVK). To bo vodil nekdo, ki ga bo predlagala zmagovalka volitev, SMC, drugouvrščena SDS pa se je odrekla temu, da bi imenovala njenega podpredsednika, zato bo to mesto pripadlo Desusu.
Kot je povedal Jože Tanko, ne bodo predlagali niti podpredsednika državnega zbora, ta položaj po poslovniku pripada največji opozicijski stranki in bo zato najbrž ostal nezaseden.
Pri potrjevanju mandatov poslanci odločajo o pravilnosti volilnih postopkov. Ker pri postopku izvolitve Janše ni bilo sporov ali pritožbe, bi bila odločitev, da mu mandata ne potrdijo, politična. Ko so to pred časom storili v državnem svetu pri potrjevanju mandata Franca Kanglerja, je odločitev ustavno sodišče razveljavilo kot kršitev ustavne pravice voliti in biti voljen in kot očitno kršitev zakona.
Janši lahko večina mandat odvzame tudi pozneje
Najbolj verjetno se po neuradnih informacijah zdi, da bodo Janši v petek v paketu z drugimi poslanci gladko potrdili mandat. Njegov sedež pa bo, ker je v zaporu, najbrž ostal prazen - informacije, ali je zaprosil za udeležbo na seji in kakšni so sploh postopki ob takih primerih, nam na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij danes niso dali.
Dosedanji predsednik DZ Janko Veber pričakuje, da poslanci ta teden še ne bodo razpravljali, ali bi Janši že potrjeni mandat odvzeli po zakonu o poslancih, ki to omogoča, če je poslanec obsojen na daljšo zaporno kazen. Veber je dodal, da je sam še vedno za odvzem mandata, bo pa pred odločitvijo počakal še na pravna mnenja.
MVK bi sicer lahko predlagala, da se Janšev mandat kot sporen izloči. To je na začetku mandata storila podobna komisija državnega sveta, ki je, čeprav ni bilo pritožbe, iz moralno-političnih razlogov s preglasovanjem odločila, da je mandat Franca Kanglerja sporen. Leva večina v državnem svetu pa mu ga potem ni potrdila. Ustavno sodišče je po Kanglerjevi pritožbi odločilo, da je bil to nedopusten poseg v ustavno pravico voliti in biti voljen, ki je bil tudi očitno nezakonit, in Kanglerju vrnilo sedež.
Janši lahko večina mandat odvzame tudi pozneje, kar omogoča zakon o poslancih, če je poslanec obsojen na daljšo zaporno kazen. Veber je danes ocenil, da o tem DZ ne bo odločal že ta teden. Predsednik SDS, če mu večina potrdi mandat, ne bo dobival poslanske plače. Plačilo poslancu v priporu ali zaporu prepoveduje zakon, ki je bil popravljen po zapletih, ko je bil dalj časa priprt nekdanji poslanec SNS Srečko Prijatelj.
Srečko Prijatelj še vedno toži DZ
Jasno pa je, da četudi Janši potrdijo mandat brez zapletov v paketu, plače ne bo dobival. Tako namreč določa zakon, ki je začel veljati pred dvema letoma. Po prejšnjih predčasnih volitvah je tedanji predsednik državnega zbora Gregor Virant namreč predlagal varčevalno spremembo, s katero so zmanjšali pravice poslancem in drugim funkcionarjem po koncu mandata.
Zaradi zapletov v mandatu 2008-2011, ko je bil poslanec Srečko Prijatelj več kot leto priprt, tedanji predsednik zbora Pavel Gantar pa mu je ustavil izplačevanje poslanske plače, so z zakonom pred dvema letoma tudi nedvoumno določili, da plača poslancu, ki je priprt ali zaprt in zato ne prihaja na seje parlamenta, ne pripada. Prijatelj državni zbor še vedno toži, da mu je nezakonito ustavil izplačevanje plače, sodišče pa doslej še ni odločilo.
Novela je veliko pozornosti pred dvema letoma pritegnila, ker so z njo v parlamentu pravico do nadomestil ukinili tudi kakšnim dvajsetim že bivšim poslancem, ki so nadomestila, ker na volitvah pred tem niso bili izvoljeni, že prejemali, s čimer je država prihranila kakšnega pol milijona evrov.
Z očitki, da je šlo za poseg v že pridobljene pravice, bivši poslanci, denimo Franco Juri, Franci Kek in takrat opozicijska Pozitivna Slovenija, ki je za spor pred ustavnim sodišče zbrala podpise tretjine vseh poslancev, ustavnih sodnikov niso prepričali.
Novela bo finančno za državo še večje prihranke omogočila v prihodnjih mesecih, na nedavnih volitvah je sedeže namreč izgubilo kar 64 poslancev. Za krajši čas jim bodo pripadla znižana nadomestila, a le, če ne izpolnjujejo pogojev za upokojitev in če dokažejo, da se ne morejo vrniti na prejšnje delovno mesto ali dobiti zaposlitve. Število možnih prejemnikov nadomestil se lahko nekoliko zniža, ko bo sestavljena vlada, če bo kak nekdanji poslanec postal minister ali pridobil sedež namesto poslanca, ki bo na volitvah izvoljen prevzel sedež v vladi.
Zborovanje pred DZ
Pri Odboru 2014 so napovedali, da v petek ne bodo zborovali pred vrhovnim sodiščem kot vse ostale dni, temveč bodo organizirali shod pred stavbo državnega zbora. »Poslanci nimajo podlage, da vzamejo mandat, ki ga je dalo ljudstvo,« je prepričan Aleš Primc, član kolegija Odbora 2014. To bi bilo po Primčevih besedah »izjemno slabo za slovensko pravno državo in bi še poslabšalo razmere z demokracijo«.
