Vse več nezadovoljstva s centralo SDS na Trstenjakovi

Seznam »uporniških« lokalnih odborov SDS je čedalje daljši. Ključni vzrok za nezadovoljstvo je kadrovska politika.

Objavljeno
22. september 2014 21.21
Zoran Potič, notranja politika, Dopisniki Dela
Zoran Potič, notranja politika, Dopisniki Dela

Ljubljana – V SDS so bili po lokalnih volitvah pred štirimi leti zadovoljni, ker so se po številu svetnikov, županov in pridobljenih odstotkih okrepili kot vodilna stranka na lokalni ravni. Tokrat bi lahko bilo drugače, saj je opaziti vse več nezadovoljstva s centralo SDS v Ljubljani.

Te dni prihajajo z vseh koncev Slovenije številne informacije, da se na lokalni ravni pred volitvami dogajajo pomembni premiki, ki bi lahko le še poglobili krizo etabliranih (starih) političnih strank v lokalnem okolju. Trend zadnjega desetletja je bil, da so na lokalnih volitvah začele prevladovati neodvisne liste in skupine volivcev, političnim strankam pa je bila praviloma – zlasti pri kandidaturah županov – prepuščena le vloga podpornikov.

Edina stranka, ki je bila razmeroma imuna proti temu procesu, je bila SDS, ki se je od volitev do volitev krepila – večalo se je število tako njenih svetnikov kot tudi županov. Leta 2006 je imela v svetih 597 svetnikov, ki so osvojili 17,29 odstotka vseh glasov. Pred štirimi leti so dobili 607 svetnikov in 18,71 odstotkov vseh glasov. Za primerjavo, neodvisne liste so pred osmimi leti osvojile 425 mandatov in 19,95 odstotka vseh glasov, pred štirimi leti pa že 533 mandatov in 21,95 odstotka vseh oddanih glasov.

Množični izstop

Trpki poraz SDS na predčasnih parlamentarnih volitvah je bil za stranko, katere predsednik Janez Janša zaradi svoje vloge v orožarskem poslu Patria prestaja dveletno zaporno kazen, velika preizkušnja. Informacije, ki prihajajo iz lokalnega okolja, zanjo niso najboljše, saj se trenja med centralo v Ljubljani na Trstenjakovi 8 in lokalnimi odbori čedalje bolj povečujejo. Ena odmevnejših potez v zadnjem času je bil množični izstop 21 članov SDS iz stranke zaradi onemogočanja vložitve kandidacijske liste.

O težavah poročajo Delovi dopisniki iz več slovenskih občin – stična točka težav je nezadovoljstvo nekaterih članov lokalnih odborov SDS z odločitvami na regionalni ravni ali s kadrovsko politiko stranke na državni ravni. Zaznati je tudi, da se mnogi župani SDS oddaljujejo od stranke in raje kandidirajo s samostojnimi listami. Tipičen primer je župan občine Brežic, ki se je odločil, da bo nastopil kot samostojni kandidat, čeprav je dolgoletni član SDS.

Maribor: (Ne)vidna strankarska pripadnost

V Mariboru so se začele širiti govorice, da so se med Tomažem Kanclerjem, ki je kandidat SDS za župana, in to stranko odnosi precej ohladili. »To absolutno ni res,« je dejal Kancler. »Kako bi se jaz distanciral od SDS, če pa sem kandidat te stranke na županskih volitvah?« je še retorično vprašal.

Njegovo kandidaturo so podprli najvišji organi stranke, predsednik mariborske SDS Gregor Pivec pa je ob predstavitvi zatrdil, da pri izboru županskega kandidata v stranki »ni bilo nobenih dilem in trenj«. Tudi tajnik SDS v Mariboru Renato Škerbinc je zagotovil, da stranka stoji za Kanclerjem. Govorice o nesoglasjih po njegovem prihajajo iz krogov konkurence na volitvah.

Na opažanje, da je logotip SDS na reklamnih plakatih Tomaža Kanclerja zelo majhen, pa se je odzval, da so grafični oblikovalci pač oblikovali takšen plakat. Bodo pa že kmalu namestili nove plakate, na katerih bo strankin logotip večji.

Trebnje, Novo mesto: Danes mi, jutri vi

»Danes mi, jutri vi,« se je pod izjavo za javnost, v kateri so sporočili protestni izstop iz SDS, podpisalo 21 članov (od okoli 150) trebanjskega odbora stranke. Med vidnejšimi člani je donedavna predsednica odbora, županska kandidatka na zadnjih volitvah in sedanja podžupanja Nada Pepelnak, še ena svetnica SDS (od štirih) Maja Jarc pa tudi v. d. predsednika trebanjskega odbora Marjan Koželj. Izstopili so, ker je stranka obšla občinski odbor in sestavila svojo listo kandidatov za trebanjski občinski svet, ki po zatrjevanju izstopljencev ne predstavljajo pravih vrednot in jih zato ne podpirajo.

SDS bo po dolgem času v Trebnjem tudi brez svojega županskega kandidata. Za razprtijami je po prepričanju mnogih regijski vodja stranke Albert Pavlič, delavski direktor na SŽ. »Ko bodo v stranki ugotovili, da ne deluje pozitivno za stranko na Dolenjskem, bo že (pre)pozno,« je o tem dejal eden vidnejših dolenjskih članov SDS, ki pa ne želi biti imenovan.

Upora v novomeškem odboru SDS, ki ga vodi ponovni županski kandidat Bojan Kekec, ni, je pa bilo v članstvu kar veliko nezadovoljstva, ker je stranka v enem novomeškem okraju kandidirala članico od drugod, v drugem
pa nepoznanega kandidata.

Celje: Sonje ni več

Vse od pomladi je celjska SDS od vrha stranke čakala potrditev kandidata stranke Miloša Rovšnika za župana Celja in kandidatov za mestni svet. Celjskemu predsedniku Janku Požežniku je vrh stranke kandidate potrdil šele v začetku septembra.

Že spomladi je donedavna poslanka SDS Sonja Ramšak, ker se v svoji volilni enoti
ni znašla na vrhu kandidatnih list, poskušala preobrniti tok celjskih znotrajstrankarskih kandidiranj.
Ko ji ni uspelo, je soglasje h kandidaturi umaknila. Požežnik je zase ugodni izid komentiral na kratko: »Zmaga.«

Velenje: Severni piš

V Velenju je hladen piš v SDS povzročil dolgoletni član in predsednik velenjske SDS Franc Sever. Ko so ga na mestnem odboru odstavili z očitki, da paktira z županom Bojanom Kontičem, je rekel, da ne dovoli žalitev. Vložil je kandidaturo liste Vsi v isto smer - Sever, na njej pa je kar sedem od sedanjih desetih svetnikov SDS v Velenju. Vsi so izstopili iz SDS, Sever pa kandidira tudi za župana. SDS gre zdaj na županske volitve z »novim« predsednikom Antonom de Costo, ki sta ga podprla tudi občinska odbora NSi in SLS.

Medvode: Pomoč sorodnikov

Saša Ciglar, podžupan občine Medvode in leta 2013 tudi poslanec SDS, ko je za šest tednov nadomestil strankarskega kolega Andreja Širclja, pravi, da se je z medvoškim odborom SDS razšel že februarja, ko je bil za predsednika tudi s pomočjo sorodnikov izvoljen Leon Merjasec. Ta je tudi županski kandidat SDS. »Spisal sem dober program in strategijo razvoja, a so člani raje privolili v to, da so postavili podaljšek ... Ciglar iz SDS še ni izstopil, bo pa, kot napoveduje, takoj, ko mu bo potekel sedanji svetniški mandat.

Laško: Slabe izkušnje z »Ljubljano«

V laški SDS je završalo v začetku meseca. Donedavni predsednik Boštjan Šuhel je bil še konec avgusta kandidat za župana in je zbral okoli sebe tudi kandidate za občinske svetnike. V začetku meseca pa je odstopil ne le od kandidature, pač pa tudi kot predsednik občinskega odbora. Poudarja, da se v odboru niso sprli: »Osnovni in ključni problem je, ker stranka kadruje iz Ljubljane. To jo stane zagotovo več kot 30 odstotkov glasov. V izvršnem odboru (IO) stranke se z našim izborom kandidatov za občinske svetnike niso strinjali, jaz pa ne z njihovim, in sem zato tudi odstopil.«

Z Ljubljano imajo sicer v Laškem slabe izkušnje še z državnozborskih volitev. Šuhel je spomnil, da je stranka na njih kandidirala Damjano Petavar Dobovšek iz Radeč, ki je tudi članica IO stranke, v Laškem pa so želeli svojega kandidata. Prav Petavar Dobovškova je po Šuhlovem mnenju predlagala kandidate za laške občinske svetnike, kar pa ona odločno zanika.

Kot je povedal predsednik celjske SDS Janko Požežnik, ki je odgovoren za pomoč Laščanom, so nove kandidate izbrali v Laškem sami. Po naših informacijah je ljubljanska direktiva v Laškem prav prišla, saj Laščani tudi s Šuhlom niso bili prav zadovoljni, a tega javno nočejo priznati. Vse v Laškem očitno res ni v redu, saj se nobeden izmed treh svetnikov, ki jih je SDS imela v občini, ni odločil za ponovno kandidaturo.