Vsi križi in težave slovenske levice SD, Desusa in ZL

Ljubljana – Medtem ko slovenska desnica pod praporjem SDS načrtuje novo zavezništvo za naskok oblasti, vlada na levici varljivo zatišje. Pravzaprav lahko javnost zaznava zanimive premike in dogodke, ki bi lahko pomembno vplivali na razmerja moči v politiki.

Razmere v slovenskem političnem prostoru levo od sredine definirajo predvsem tri parlamentarne stranke: Desus, ZL in SD. V to združbo ne bi smeli šteti vladajoče SMC, meni filozof in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani Igor Pribac, ker SMC to ni niti po vsebini niti po odločitvah, ki jih spremljamo v zadnjem obdobju.

Združena levica na prelomu

Če na hitro pogledamo, kaj vse se je zgodilo v zadnjih dveh letih in kako so se pozicionirale stranke slovenske levice, je prvo, kar pade v oči, ugotavlja Pribac, da je Združena levica nekoliko padla. To pripisuje politični neizkušenosti, ki se je pokazala ob delovanju poslanske skupine v državnem zboru. Pomemben dejavnik je bil zagotovo referendum o zakonu o družinskih razmerjih, katerega pobudnica je bila ZL. Izgubljeni referendum ima in bo imel politične posledice. Težave ZL so se pokazale tudi ob iskanju podpore za vložitev interpelacije proti finančnemu ministru. Potem ko so skočili v bazen, so čez čas ugotovili, da v njem ni vode oziroma so jih druge stranke v opoziciji pustile na cedilu.

V ZL se srečujejo tudi s problemi v zvezi s štirimi koalicijskimi strankami (IDS, TRS, DSD in civilna družba) pa tudi v zvezi s poslansko skupino in bazo. Razpad svetniške skupine ZL v Ljubljani je simptom, ki lahko čez čas razkrije nepremostljive razlike. V ZL so zdaj na prelomu, saj se vsi osnovni dejavniki koalicije odločajo, ali se zliti v eno stranko in trdno strankarsko organizacijo ali ohraniti široko koalicijo. Čeprav se na deklarativni ravni vsi zavzemajo za povezovanje, je, denimo, predsednik DSD Franci Žnidaršič sumničav in postavlja pogoje. »ZL naj se razvija na podlagi tovarištva, enakopravnosti in moralno-etičnih odnosov, kjer imajo demokratične odločitve največjo težo, brez prevlade katere od strank,« pravi Žnidaršič.

V DSD je čutiti užaljenost, ker jih je zapustila poslanka Violeta Tomić, ki je prevzela TRS, potem ko se je poslovil Matjaž Hanžek. V IDS, ki ga zastopa Luka Mesec, pa bodo o povezovanju z drugimi členi ZL odločali na kongresu 9. aprila. Na koncu, ko bo proces zlitja vseh delov koalicije v eno stranko končan, se bo postavilo tudi vprašanje liderstva. Bo to pripadlo Luki Mescu?

SD in Desus

V razmerjih med Desusom in SD, ki sta pred volitvami formirala socialdemokratsko zavezništvo, a je v njem povsem prevladal Desus zaradi izkušenejšega Karla Erjavca, navzven ni zaznati večjih težav. V koaliciji Desus pogosto potegne s SMC, pri bolj socialnih temah pa lahko vedno upa na podporo SD in obratno. To se je nazadnje pokazalo ob predlogu za uskladitev pokojnin. Da bodo upokojenci in pokojnine pomembni temi teh dveh strank, kažejo tudi iniciative – Desus poskuša z novim vodstvom ZDUS (Zveza društev upokojencev Slovenije) vzpostaviti pristnejše in bolj zavezujoče odnose, SD pa je na drugi strani ustanovili Forum starejših SD, ki ga je prevzel Franc Hočevar. Zaradi njega se je na ustanovni seji foruma pojavil tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ki mu je Hočevar nekaj let svetoval na področju zdravstva in sociale.

Nekdanja predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak meni, da se je reprezentant upokojencev na politični ravni Desusa znašel v težavah, ker je postal stranka enega človeka. Ko se bo Erjavec odločil za slovo, je veliko vprašanje, kaj se bo zgodilo z Desusom. Na drugi strani so se v SD umirila notranja rivalstva glede predsednika stranke Dejana Židana.

Nedavni Židanov nastop v Kranju v družbi Jonasa Žnidaršiča (Odkrit pogovor) kaže, da so se v SD odločili Židana še bolj postavljati v ospredje. A kot meni Igor Pribac, je pred SD kljub temu pomembno vprašanje, ali se bodo podali v tekmo pod njegovim vodstvom. »Židan je pragmatičen človek, nima pa velikih sposobnosti nagovora novih volivcev. Tega od nove ekipe ni pričakovati, zato ne bi izključil novega imena, ki bi spravilo več vetra v jadra stranke,« razmišlja Pribac.