Z iskanjem nastanitev se bo poslej ukvarjal urad za migracije

Ljubljana - Ta teden je z delom začel vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov, ki je prevzel vse naloge sprejema in vključevanja v družbo različnih kategorij migrantov. Za statusna vprašanja bo sicer še naprej odgovorno ministrstvo za notranje zadeve, a je pred novim uradom kar precej izzivov.

Urad, ki ga vodi vršilka dolžnosti direktorice Mojca Špec Potočar, bo skrbel za oskrbo in nastanitev tujcev, ki jim je v Sloveniji dovoljeno zadrževanje, razseljenih oseb, oseb z začasno zaščito, prosilcev za azil in ljudi s statusom mednarodne zaščite. Hkrati bo, tudi s povezovanjem različnih resorjev in ob sodelovanju mednarodnih in nevladnih organizacij, skrbel za integracijo določenih skupin, njihovo zdravstveno oskrbo, vključevanje v izobraževanje in na trg dela.

Deloval bo v prostorih azilnega doma v Ljubljani, v letošnjem proračunu je zanj zagotovljenih 4,3 milijona, v njem pa bo zaposlenih 34 ljudi, večinoma prerazporejenih s štirih ministrstev, ki so se doslej ukvarjala s to problematiko. Največ kadrov bo prispevalo ministrstvo za notranje zadeve.

Novi urad bo zadolžen tudi za upravljanje azilnih domov, integracijskih hiš in nastanitvenih centrov. Iskanje lokacij se je v preteklih mesecih pokazala kot eden trših orehov pri tej tematiki. Po informacijah, ki smo jih dobili na MNZ, glede objekta na Škofijah in nepremičnin, ki jih je ponudila Mestna oblina Koper, še ni bila sprejeta nobena dokončna odločitev. Izpostava azilnega doma v Velenju bo aktivirana, če bi to razmere zahtevale, za najem beguncev iz programa premestitev pa je pripravljenih 47 stanovanj zasebnikov.

Ena od nalog, s katerimi se bo ukvarjal urad, je solidarnostni projekt premestitve prosilcev za azil znotraj EU. Minuli torek je na brniško letališče prispela nova skupina 14 oseb iz Grčije, kar pomeni, da je bilo doslej v Slovenijo premeščenih 186 ljudi, od tega 35 državljanov Eritreje iz Italije in 128 Sircev, 12 Iračanov in šest oseb brez državljanstva iz Grčije. Do včeraj so pristojni odločili o 152 njihovih prošnjah - 139 posameznikom so priznali status begunca, 7 status subsidiarne zaščite, 5 državljanom Iraka so prošnje zavrnili, en Eritrejec je zapustil državo in se je zato postopek ustavil, en Iračan pa se je prostovoljno vrnil v domovino.

Do konca leta naj bi Slovenija, po zavezah, ki jih je dala v Bruslju, s premestitvijo sprejela 567 prosilcev. Precej malo verjetno je, da bo to izpolnila. Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) zagotavljajo, da vlagajo napore, vendar premestitev poteka nekoliko počasneje od predvidene dinamike. Doslej so realizirali natančno tretjino zaveze, kar Slovenijo uvršča v zgornjo polovico med članicami EU.

Zavrnjeni Afganistanci

V skupinah za premestitev ni prosilcev za azil iz Afganistana. Na njihov položaj pri nas je pred dnevi opozorila skupina nevladnih organizacij s pismom, ki ga je naslovila na MNZ, predsednika vlade in predsednika državnega zbora. V njem opozarjajo, da jim slovenske oblasti sistematično podeljujejo negativne odločbe. Čeprav je leta 2016 416 Afganistancev zaprosilo za azil, ni noben dočakal pozitivnega odgovora. Po mnenju podpisnikov pisma bi morali odločevalci zelo natančno obravnavati okoliščine posameznega prosilca, varnost, možnost ekonomskega preživetja in dostojnega življenja ob potencialni vrnitvi v državo, kar je ob naraščanju števila notranje razseljenih oseb v Afganistanu čedalje bolj problematično.

Na MNZ so se odzvali s podatkom, da je bilo od 419 prošenj državljanov Afganistana leta 2016, 248 postopkov ustavljenih, ker so prosilci samovoljno zapustili Slovenijo, 59 prošenj je bilo zavrženih, ker so jih ti ljudje prej že vložili v drugi državi članici in je bila ta odgovorna za obravnavo, 24 prošenj je bilo zavrnjenih, 14 mladoletnikom brez spremstva pa so pristojni ugodili. »To pomeni, da je MNZ vsebinsko obravnaval zgolj 38 prošenj za mednarodno zaščito državljanov Afganistana, torej je bilo kar tretjini ugodeno. Trenutno ima v Sloveniji 33 državljanov Afganistana veljaven status mednarodne zaščite,« so odgovorili z MNZ in dodali, da se vsaka prošnja obravnava individualno. »Razlog zavrnitve je neizpolnjevanje pogojev, ki se najpogosteje izkazuje v nekredibilnosti prosilca v povezavi z informacijami o izvorni državi. Glede varnosti Afganistana je treba dodati, da je razdeljen na province, v katerih se varnostne razmere zelo razlikujejo. Zaradi tega ni mogoče posplošiti, ali je varen ali ne. V skladu z navedenim in uveljavljeno sodno prakso so nekatere province varnejše od drugi,« pravijo na MNZ.