Z novim letom manj varčevanja

Več sprememb začne veljati tudi pri plačah v javnem sektorju, minimalna plača bo z dodatki.

Objavljeno
01. januar 2016 19.04
mpi*Upravna enota Ljubljana
Mario Belovič
Mario Belovič
Ljubljana – Novo leto prinaša konec nekaterih varčevalnih ukrepov, ki jih je z zloglasnim zakonom Zujf uvedla vlada Janeza Janše, podaljševale pa so jih vlade, ki so ga nasledile. Manj se bo varčevalo predvsem v javnem sektorju in pri socialnih pomočeh najbolj ranljivim skupinam prebivalcev.

Na ministrstvu za delo se z novim letom delno odpravljajo varčevalni ukrepi pri socialnih transferjih, ki jih je uvedel Zujf. Povišala se bo denarna socialna pomoč. Samska oseba bo prejela 18 evrov več (288 evrov), zneski za veččlanska gospodinjstva pa bodo višji glede na koeficient. Tako bo, recimo, štiričlanska družina dveh staršev in dveh otrok, ki nima lastnih dohodkov in premoženja, po novem dobila 24 evrov več, torej 863,50 evra.

Za desetino višji bodo tudi otroški dodatki za starše v 5. in 6. dohodkovnem razredu, tako kot je bilo pred uveljavitvijo Zujfa. Na leto to pomeni nekaj več kot 57 evrov za družino z enim otrokom (5. razred) in 124 evrov za družino z dvema otrokoma, v 6. razredu bodo dodatki za dva otroka višji 82 evrov na mesec. Po novem bodo tudi mladi iz družin v 5. dohodkovnem razredu upravičeni do državne štipendije. V ta razred spadajo družine, kjer povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 56 odstotkov povprečja, kar je pri štiričlanski družini 2250 evrov.

Javni uslužbenci bodo spet napredovali

Več sprememb z januarjem začne veljati tudi pri plačah v javnem sektorju. Kar nekaj omejitev ne bo več veljalo (navedene so v tabeli), kljub temu pa bo po zadnjem dogovoru s sindikati za še eno leto znižana vrednost plačnih razredov plačne lestvice, ki tudi ne bodo usklajeni z inflacijo, redna delovna uspešnost se ne bo izplačevala, omejeno bo izplačevane delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela.

Po dogovoru se bodo januarja 2016 popolnoma sprostila napredovanja javnih uslužbencev in funkcionarjev, septembra se bo sprostila tudi plačna lestvica. Drugi varčevalni ukrepi bodo veljavni do konca prihodnjega leta. To pomeni, da se raven plač vrača na tisto iz junija 2013.

Nekoliko višji bo tudi regres javnih uslužbencev. Zaposleni do vključno 30. plačnega razreda (bruto plača do 1360,49 evra) bodo prejeli regres v višini 790,73 evra; zaposlenim od 31. do vključno 40. plačnega razreda (bruto plača od 1414,10 evra do 2001,31 evra) se bo izplačal regres v znesku 696 evrov; tistim, ki so uvrščeni od 41. do vključno 50. plačnega razreda (bruto plača od 2079,16 evra do 2929,83 evra) v višini 450 evrov; zaposleni od 51. plačnega razreda naprej (bruto plača od 3042,34 evra) pa bodo prejeli 350 evrov regresa.

Minimalna plača brez dodatkov

Na področju kulture bo po 1. januarju še naprej veljala omejitev proračunskega financiranja Slovenskega filmskega centra in javne agencije. Na 48 odstotkih bo ostalo tudi plačevanje deleža prispevkov za socialno varnost uslužbencev verskih skupnosti.

Leti 2016 in 2017 prinašata nekatere ugodnosti za delodajalce, ki bodo zaposlili starejšo osebo. Če jo bodo zaposlili v tem obdobju, bodo za prvih 24 mesecev njihove zaposlitve oproščeni plačila socialnih prispevkov. Višina teh prispevkov, ki bremenijo delodajalca, se praviloma giblje pri 16,10 odstotka osnovne plače.

Pri obračunu plače za delo po 1. januarju 2016 se v minimalno plačo ne vštevajo več dodatki za nočno delo, za delo v nedeljo in dodatki za delo na praznike in dela proste dneve. Ob februarskem izplačilu plače za januar bo delodajalec, tudi v nevladnem sektorju, moral delavcu, ki prejema minimalno plačo in ki je delal v nedeljo, na praznik ali ponoči, izplačati tudi omenjene dodatke. Skupna višina prejemka, ki ga bo dobil delavec, bo s tem nekoliko višja.

Spremembe se prihodnje leto obetajo tudi v pokojninskem sistemu, in sicer za tiste upokojence, ki kot samostojni podjetniki še naprej opravljajo dejavnost. Ti ne bi več prejemali polne pokojnine, temveč bi bili zaposleni za dve uri, upokojeni pa za šest ur. S tem bi bili upravičeni do 75 odstotkov pokojnine.