Z novimi revizijami nad velike projekte

Ljubljana – Predlog zakona o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena, ki je v parlamentarnem postopku, se lahko bere kot nezaupnica delu državnih organov, ki jim v dosedanjih postopkih ni uspelo odpraviti ali potrditi sumov nepravilnosti, ki so se porajali pri velikih državnih investicijah.

Vlada se je namreč odločila, da bo lahko vsak projekt državnega pomena, ki ga (ne)posredno financira Republika Slovenija, njegova vrednost pa presega odstotek veljavnega proračuna, pod drobnogledom posebne vladne komisije. Njen predsednik bi bil nekdanji funkcionar: nekdanji ustavni ali vrhovni sodnik, vrhovni državni tožilec, član računskega sodišča, član sveta Banke Slovenije, član senata protikorupcijske komisije ali član državne revizijske komisije. Namen revizij bi bil, da bi neodvisno in samostojno izvedli preiskavo velikega infrastrukturnega ali strateškega projekta, zato da bi preprečili nepravilne, negospodarne in nesmotrne investicije z javnimi sredstvi, hkrati pa bi okrepili notranje in zunanje nadzorne mehanizme. Kajti, z vsemi velikimi projekti smo doslej, kot pravi minister za pravosodje Goran Klemenčič, imeli veliko težav in vedno nas je bolela glava. »Gre za vpeljavo novega instituta osredotočenih, učinkovitih in transparentnih preiskav velikih investicijskih projektov. V zgodovini samostojne Slovenije namreč ni bilo velikega infrastrukturnega ali strateškega projekta, ki ne bi imel za sabo repa škandalov, sumov korupcije, zelo redko pa je kaj dokazano.«

Dodatna dimenzija

Ali možnost ustanovitve tovrstnih komisij pomeni nezaupnico delu Nacionalnega preiskovalnega urada, Specializiranega državnega tožilstva, finančne uprave, urada za preprečevanje korupcije, protikorupcijske komisije in drugih nadzornih organov? Premier Miro Cerar pravi, da ne, da gre za dodatno dimenzijo pri preiskavi velikih projektov, kot je denimo Teš 6, ali preiskavo vzrokov za nastanek bančne luknje. Komisije naj bi namreč dale hiter, zgoščen in celovit odgovor, kje so pasti – od načrtovanja do izvedbe – velikih investicij. »Ne gre za to, da bi komisija iskala neke alternativne krivce ali da bi se politična pozornost preusmerjala od pravih problemov in tistih pravih afer, ki jih je treba sodno raziskati. Cilj je le, da bi pri projektih državnega pomena, ki smo jih financirali vsi državljani in kjer se pojavi resen dvom o njihovi pravilnosti, gospodarnosti ali smotrnosti, preverili, zakaj se je to zgodilo. Poročilo, ki bi ga spisali po opravljeni reviziji, bi bilo javno dostopno.«

Ustavne pasti

Predlog zakona je prvi tak poskus pri nas, da bi po vzoru Islandije, Irske, Avstrije in še nekaterih drugih držav uredili pravne podlage za delovanje vladnih preiskovalnih komisij. V javni obravnavi so skorajda vse institucije, ki so v njej sodelovale, opozarjale, da je zakon na robu ustavnosti, saj bi se lahko prepletale pristojnosti. Največ pripomb so imeli urad za preprečevanje pranja denarja, policija, tožilstvo, računsko sodišče, Banka Slovenije in informacijski pooblaščenec. Na ministrstvu za pravosodje pravijo, da nekaterih pripomb niso upoštevali, saj lahko tisti, ki naj bi sodelovali pri delu komisije, to zavrnejo, če menijo, da bi lahko njihovo sodelovanje vplivalo na neodvisno, objektivno, nepristransko in učinkovito izvajanje nalog tistih organov, iz katerih prihajajo. Prav tako bodo iz preiskave lahko izvzeti dokumenti, ki so jih organi pridobili na podlagi odredbe sodišča.