»Z ograjo bo treba dolgo živeti. Žal.«

Ljubljana – Podpredsednik odbora za obrambo in član komisije za nadzor obveščevalcev Marjan Dolinšek pravi, da ni možnosti, da Slovenija ne bi poslala vojakov v Latvijo. Poslanec SMC in veteran vojne za osamosvojitev kljub kritikam o nepotrebnem izzivanju Rusije trdi, da to ni operacija, ki bi jo kakorkoli ogrožala.

Po lanskih dogovorih v Natu bi maja morali biti slovenski vojaki v Latviji. Kdaj bodo odšli?

V teh dneh odločamo o napotitvi enote do 50 vojakov na Baltik.

V Rusiji so se na prihod prvih ameriških vojakov odzvali z izjavo, da je to grožnja njihovi varnosti. Kaj to pomeni?

To je normalno. Vojaki bodo v bližini Rusije. A na ozemlju držav, ki so članice Nata. Tam bo okoli štiri tisoč pripadnikov Nata. V tem ne vidim nič zelo slabega. Zaveze so znane. Naloga vojakov bo zaščita. Namen je izrazito odvračalno-obrambni v duhu ohranitve miru. To ni operacija, ki bi kakorkoli ogrožala Rusijo.

Združena levica zahteva, da bi pot na Baltik odpovedali. Jim lahko uspe?

Te možnosti ni. Predlog za izredno sejo odbora za obrambo, da ne bi napotili vojakov, se mi zdi tudi nekoliko neresen. Slovenija ima kot članica Nata obveznosti, smo del kolektivne obrambe, vsi člani zavezništva branijo vse. Kdor vstopi v zavezništvo, ima dolžnosti.

V ZDA je oblast prevzel Donald Trump, ki napoveduje izboljšanje odnosov z Rusijo in umik sankcij zaradi Krima. Kaj se bo zgodilo?

Mislim, da bo to predvsem pozitivno. Ravnotežje je vedno dobro. Prevlada ni dobra. Napovedi novega predsednika poznamo predvsem iz medijev. Upam, da bo z Rusijo našel ustrezen dialog. Po tihem računam, da se bodo razmere normalizirale. Lahko se zgodi, da bo položaj od zdaj bolj umirjen in predvidljiv.

Novi ameriški predsednik je ocenil, da evropske članice Nata izkoriščajo ZDA, ker finančno malo prispevajo za obrambo. Slovenija najmanj. Nas lahko doletijo posledice?

V zadnjih dveh letih so z vrha Nata in ZDA vedno poudarjali, da nas potrebujejo kot zaveznika, da svoj del obveznosti na misijah izpolnjujemo z odličnostjo in da razumejo tudi naš finančni položaj, ko ne moremo namenjati dveh odstotkov BDP za obrambo, k čemur so se članice Nata zavezale. V zadnjih dveh letih smo trende začeli spreminjati. Gre pa, žal, počasi. Konsolidirati in stabilizirati moramo celoten sistem.

Na varnostnem področju vlada predlaga dva velika ukrepa: v primeru nove krize zaradi prebežnikov bi zaprla mejo in dolgoročno legalizirala ograjo. Kaj je pomembnejše?

Oba ukrepa sta potrebna. V primeru meje varnostni strokovnjaki, o tem beremo tudi v medijih, napovedujejo možnost novega vala iz Libije, Egipta ... Razmere tam premalo pozorno spremljamo. Prejšnji teden je premier Malte, predsedujoče države EU, Joseph Muscat resno opozoril na morebitni val prebežnikov, ki bi k nam začeli prihajati spomladi, in na razmere, ki lahko ogrozijo Evropo. Razsežnosti so lahko večje kot v preteklosti.

Predsednik republike Borut Pahor je pred novim letom pozval, da bi ograjo na meji proti Hrvaški odstranili. Ima on drugačne varnostne ocene?

Ta predlog je bil neprimeren. Ograja naj ostane. Na določenih delih, kjer so ljudje imeli težave z dostopi do zemljišč ali kaj podobnega, je vlada poskrbela za spremembe. Ograjo smo postavili, če bi jo zdaj odstranili, bi jo morali jutri, ko bo spet nujna, spet na vrat na nos graditi. Ocena varnostnih razmer kaže, da bo treba z ograjo dolgo živeti. Žal.

Predsednik SDS Janez Janša očita, da meje niste zaprli lani, ko bi jo morali, in da zdaj le zbirate točke.

Razumljivo je, da opozicija tako govori. Ukrepi, ki so bili v preteklosti sprejeti, so bili uvedeni postopno. Nismo šli v skrajnosti. Odzive smo stopnjevali. Da smo krizo zaradi prebežnikov dobro reševali, smo lahko le hvaležni ministrstvu za notranje zadeve, policiji, vojski in vsem, ki so pomagali. Ne pozabimo na domačine, ki so v Dobovi in na koridorjih, kjer je bilo prebežnikov veliko, strpno prenašali dogajanje.

Ta teden poslanci popravljate zakon o tujcih. Kaj bi se zgodilo, če bi deset tisoč beguncev v enem dnevu zahtevalo azil?

To je hipotetično. Da bi se pojavilo 10.000 beguncev? Več tisoč jih je že bilo ...

Mejo jih je na dan prestopilo že tudi deset tisoč.

In smo se odzvali tako, da ni bilo velikih težav pri izvedbi postopkov in tudi ne težav za okolico. Nekaj izkušenj imamo. Če bi bilo toliko zahtev za azil, bi se država morala odzvati. V primeru tako velike množice to v nekaj dneh seveda ne bi bilo mogoče. Pred letom so nekaj dni prenočili in živeli v šotorih, da smo lahko izvedli postopke za njihovo nadaljevanje poti proti Avstriji.

To je mogoče, dokler jih Avstrija sprejema.

Omejitev se zavedamo. Smo majhna država, zato je pred poslanci predlog za spremembo zakona o tujcih kot eden od ukrepov, ki bi pripomogel, da bi se lahko ustrezno odzvali, če bi se val ponovil.

Mnenja v SMC, kako ravnati v takih primerih, so še zelo različna. Kaj je vzrok?

Razlike so. SMC je demokratična stranka in mnenja o predlogu zakona o tujcih so različna. To je povsem normalno. Poglede usklajujemo. To tudi ni prvič. Že velikokrat smo imeli popolnoma nasprotna stališča. Se pač pogovarjamo ter na koncu tudi dogovorimo in zagotovimo večino glasov za odločitev.

Omenjali ste morebitne težave zaradi razmer v Egiptu. Kako ocenjujete veliko število beguncev, ki še prihajajo v Srbijo in od tam nimajo kam?

Zakon o tujcih, o katerem govorimo poslanci, je sporočilo tudi sosednji Hrvaški, Srbiji in Makedoniji. To, koliko prebežnikov že ima katera država in kako bo to reševala, je pomembna dilema. Evropa poskuša nadzor urediti z obalno stražo, zaostritvijo ravnanja na mejah ...

S premislekom, kako pomagati državam v Afriki ...

Da, tudi s tem, kako reševati težave, kjer nastajajo, kako pomagati državam, iz katerih prebežniki prihajajo. A migracij je več vrst. So delovne, ko posamezniki vidijo Evropo kot obljubljeno deželo, kar je bila nekoč tudi za nas. Prihajajo tudi ljudje, ki prosijo za azil, ker so v njihovih državah konflikti. V obeh skupinah pa so lahko tudi posamezniki, ki pomenijo varnostno tveganje. Govorim o terorizmu.

Kako lahko na migracije vpliva menjava predsednika ZDA?

Predvolilne obljube in retorika so eno, pozneje pa se marsikaj spremeni. Mislim, da bodo v ZDA tudi z novim predsednikom imeli posluh za Evropo.

Nemški kanclerki Angeli Merkel je novi predsednik očital veliko napako, ker je vrata odprla.

S tem se lahko strinjam. Povabila jih je, naj pridejo v Nemčijo, pozneje pa ugotovila, da je bila to napaka. A prepozno. So tu. Največ jih je v Nemčiji. Tudi želeli so tja. To politiko moramo spremeniti. Prihajata pomlad in poletje. Bil sem v kar nekaj delegacijah o varnostnih vprašanjih po svetu. Opozarjali so nas, da težava ne bodo le velike migracije iz držav s konflikti, vojno ali revščino. Zaradi podnebnih sprememb se lahko zgodi, da se bo v prihodnjih desetletjih selilo od 30 do 50 milijonov ljudi. Nekam bodo morali iti.