Tiskane izdaje
Ljubljana – Okrog nas so krizna žarišča, vendar je stopnja naše ogroženosti še vedno nizka, pojasnjuje predsednik vlade Miro Cerar, zato za zdaj vlada ne bo sprejela novih varnostnih ukrepov. Te imajo pripravljene in jih bodo aktivirali zgolj, če se bodo razmere v soseščini še bolj zaostrile.
»Naj zelo jasno povem: stopnja ogroženosti Slovenije ostaja nizka. Država deluje normalno, se pa vsi zavedamo, da moramo biti, glede na dogodke v soseščini in širše v svetu, zelo budni in pozorni, zato vse pristojne vladne institucije delujejo na vso moč,« je povedal premier Cerar po seji sveta za nacionalno varnost.
To je sklical, saj je želel, da se politični vrh seznani s sedanjo oceno varnosti pri nas in v okolici. Po njegovem so razmere skrb vzbujajoče, zato je zahteval, da mu službe, ki skrbijo za državno varnost, vsak dan poročajo o svojih aktivnostih.
Usklajenost na vseh ravneh
Premier je večkrat poudaril, da te delujejo usklajeno in da se med seboj obveščajo. Naši organi sodelujejo tudi z varnostnimi organi sosednjih in držav Evropske unije ter širše. Ker ima problematika politično razsežnost, pričakuje, da bosta koalicija in opozicija znali sodelovati.
»Gre za varnost Slovenije in njenih državljanov, zato je pomembno, da vsi izmenjujemo informacije, predvsem pa to, da vsi skupaj spodbujamo kulturo miru in nenasilja, evropske vrednote in človekove pravice ob hkratnem zavedanju vseh varnostnih dejavnikov.«
Čeprav Slovenija za zdaj ni ogrožena, moramo vseeno izvajati preventivne ukrepe, opozarja Klemen Grošelj. Foto: Tadej Regent/Delo
Ukrepi sorazmerni grožnjam
Po premierovih besedah ne bi bilo smiselno zdaj uvajati ukrepov, ki ne bi bili sorazmerni z razmerami. Še posebno nasprotuje tistim, ki bi posegali v človekove pravice ali svobodo posameznika. A nekatere preventivne in druge ukrepe je treba prilagoditi razmeram, zato obveščevalne in varnostne službe sodelujejo in pripravljajo rešitve, ki jih bo mogoče uveljaviti, če se bo varnost v bližini poslabšala.
To bi lahko pripeljalo do zakonodajnih sprememb in nekaterih operativnih delovanj na obveščevalnem področju, ki bi preprečile, da bi bila Slovenija izpostavljena varnostnim incidentom.
Čas za strukturne spremembe se izteka
Obrambni strokovnjak Klemen Grošelj se s Cerarjevo oceno nizke ogroženosti strinja, a to ne pomeni, da ni treba izvajati preventivnih ukrepov. Sprašuje se, denimo, zakaj vlada ne začne izvajati potrebnih ukrepov, saj ima zdaj enkratno priložnost, da zanje dobi politično podporo.
Ključno vprašanje, je, pravi, ali je varnostni sistem opremljen za soočanje z vsemi izzivi, ki se državi potencialno lahko zgodijo. Oziroma: ali je v takšnem stanju, da lahko zaznava potencialne vire ogrožanja in se nanje primerno in pravočasno odzove. To bi lahko zagotovili z določenimi strukturnimi spremembami, denimo zakona o obrambi in policiji. Še bolj pomembno pri tem je krizno upravljanje, ki je, kot pravi Grošelj, srž soočanja s kompleksnimi in nepredvidljivimi situacijami. To niso le teroristični napadi, ampak tudi naravne in druge nesreče.
Vlada ima v svojem programu nekatere ukrepe predvidene, a jih še ne izvaja, opisuje, čeprav bi jih morala že začeti. Gre za proces, ki lahko traja več let; druge države se, denimo, z njim ukvarjajo že deset, 15 let.
»Čas je, da začnemo ukrepe in analiziramo, kaj so drugi naredili. Nekatere prakse lahko prenesemo k nam, nekatere stvari pa moramo razviti samostojno in neodvisno od tega, kar se je dogajalo v tujini,« svetuje Grošelj. Tudi on se strinja, da moramo pri tem loviti občutljivo ravnovesje med varnostjo in človekovimi pravicami.
