Za finančnike PS in SDS jutri žalosten dan

Stranki Bratuškove in Janše bosta vsak mesec ob deset tisočakov.

Objavljeno
29. januar 2014 20.41
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

Ljubljana – Skoraj četrt milijona evrov manj državnih dotacij bosta letos dobili PS in SDS. Kar 81.804 evrov več kot lani pa bo pristalo na računih SNS, LDS in TRS, ki v parlamentu nimajo poslancev. Denar za januar bo deset strank na račune dobilo jutri.

Strankam, ki jih je volil več kot odstotek volivcev, bo prvič v zgodovini dotacije nakazal kar državni zbor. Doslej je denar vsak mesec prihajal iz vlade. Točnih zneskov, ki naj bi jih stranke jutri dobile, pa tokrat ni potrjeval državni zbor. Z lansko reformo zakonodaje o financiranju strank so javno odločanje o vsotah ukinili, iz vrha DZ pa so vsaj stranke obvestili, koliko denarja dobijo.

Dvojno znižanje za PS in SDS

Kar 10.866 evrov manj v primerjavi s prejšnjim mesecem bo jutri dobila na zadnjih parlamentarnih volitvah najuspešnejša Pozitivna Slovenija Alenke Bratušek.

Skoraj sedem tisoč evrov zmanjšanja je posledica reforme sistema financiranja strank, ki jo je na predlog notranjega ministra Gregorja Viranta (DL) lani potrdila večina poslancev. Določili so, da se četrtina celotne vsote za stranke deli v enakih zneskih, preostanek pa sorazmerno uspehu na volitvah. Pred tem so dve desetletji v enakih zneskih med vse stranke delili le desetino. Desetina pomeni 2114 evrov na mesec vsaki od strank, četrtina 5286 evrov.

Virantova reforma je za skoraj šest tisoč evrov znižala tudi nakazilo SDS in krepko, za slabih tri tisoč evrov, povišala zneske za neparlamentarne TRS Matjaža Hanžka, LDS Antona Anderliča in SNS Zmaga Jelinčiča.

Po Virantu še rebalans

Ob Virantovi reformi, ki je »vzela velikim in dala majhnim«, je vsem strankam dotacije znižala še sprememba letošnjega državnega proračuna, ki so jo poslanci potrdili novembra lani in z njo premierki Alenki Bratušek izglasovali zaupnico.

S spremembo so letno vsoto za vse stranke, ki je bila pred tem načrtovana v približno enaki višini kot leto prej, znižali za dobrih sedem odstotkov, na 2,5 milijona evrov. Najbolj se tudi to znižanje pozna največjima strankama.

Delitev med vse stranke bolj po potrebah in manj po rezultatu ima nekaj zanimivih posledic. Glasovi volivcev zelo majhnih strank so postali veliko vredni. LDS, TRS in SNS je skupaj volilo 4,64 odstotka volivcev, torej manj kot NSi, ki je sama zbrala 4,88 odstotka glasov. A tri najmanjše stranke bodo jutri, če seštejemo, dobile 23.222 evrov, NSi pa le 13.277 evrov. Za primerjavo: manj od »trojke« bo dobila celo SD, ki jo je volila več kot desetina volivcev. NSi se je spremenjena delitev, ki jo je v DZ ta stranka tudi podprla, izplačala. Čeprav se je vsota za dotacije v proračunu v primerjavi z lansko precej znižala, bo izplačilo tej stranki jutri višje.

PS in SDS rešujejo poslanci

Deset tisoč evrov na mesec manj bi PS in SDS v letu dvojnih volitev lahko povzročilo resne težave. Z dotacijami iz državnega proračuna in s podobnimi nakazili iz občin stranke plačajo večino stroškov kampanj. Kampanje za evropske volitve po izkušnjah iz preteklosti za stranke ne bodo velik zalogaj, povsem druge dimenzije pa bodo imele lokalne in parlamentarne volitve. Zadnje bodo najpozneje prihodnje leto. Povrhu je z reformo parlament lani prepovedal, da bi denar strankam ali kandidatom pred volitvami podarjala podjetja ali druge pravne osebe.

A največji stranki pred težavami zaradi naglega zmanjšanja prihodkov lahko reši dodatna novost, ki jo je prinesla lanska reforma. Od začetka letošnjega leta smejo vodje poslanskih skupin polovico denarja za strokovno in podobno pomoč poslancem preusmeriti na račune strank. Ker poslanci PS in SDS od 90 zasedajo kar 52 sedežev, pomoč poslancem pa se letno meri v milijonih, bodo izgubljeno najbrž krepko nadomestili. Ker nova ureditev šele začenja veljati, še ni verodostojnih podatkov, koliko denarja se iz poslanskih skupin preliva na račune strank.