Za novega arbitra naj bo domači strokovnjak

Ljubljana – »Dilema, pred katero je slovenska vlada, ni preprosta. Izbira novega arbitra je zahtevno pravno in politično vprašanje. Toda po mojem mnenju bi morala naša stran sama poiskati novega arbitra, ki bi moral biti strokovnjak iz slovenskih vrst. Na ta način bi pokazali aktivno držo.«

Tako meni dr. Janja Hojnik s katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose mariborske pravne fakultete pred jutrišnjo odločitvijo ministrskega zbora, kako naprej po odstopu Ronnyja Abrahama. Slovenija ima sicer do 20. avgusta čas, da arbitražnemu sodišču sporoči svojo odločitev glede novega nacionalnega arbitra in v četrtek bo predvidoma znano, kakšni bodo nadaljnji koraki. Zjutraj se bo predsednik vlade Miro Cerar sestal s predstavniki parlamentarnih strank, po tem bo zaprta seja parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, predvidoma za njo pa se bo sestala vlada, ki naj bi sporočila, za katero od treh možnosti se je odločila: da imenuje tujega strokovnjaka, poišče domačega ali da prepusti izbiro predsedniku arbitražnega sodišča Gilbertu Guillaumu. V nasprotju s prejšnjim »krogom« iskanja novega arbitra po odstopu Jerneja Sekolca Cerar strank ni pozval, naj predlagajo konkretna imena, česar tudi nobena storila, večinoma z argumentom, da je to odgovornost vlade.

Za aktiven pristop

Janja Hojnik pravi, da mora naša stran v arbitražnem postopku še naprej izkazovati aktiven pristop, sicer bi lahko nekdo naše ravnanje razumel kot sporočilo, da nas ta problematika ne zanima več. Meni tudi, da hrvaška stran zaradi svojih dosedanjih ravnanj in odločitev najverjetneje ne bo oporekala izbiri arbitra, čeprav ima do tega pravico. »Izbira arbitra mora biti dobro premišljena, v javnosti ne bi smeli vzbujati vtisa, da nas to imenovanje ne zanima več in jo prepuščamo tretjemu.«

Imamo veliko strokovnjakov

Da bi morala vlada poiskati arbitra, ki bi bil slovenski strokovnjak, je prepričan tudi dr. Marko Pavliha, predstojnik pravne katedre na fakulteti za pomorstvo in promet. »Edino sprejemljiva etična in domoljubna odločitev bi bila, da izberemo domačega strokovnjaka. Imamo jih veliko, moja prva izbira bi bil sodnik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič. Če ima Petrič pomisleke v zvezi s to možnostjo, bi lahko za arbitra izbrali ali dr. Boruta Bohteta s katedre za mednarodno pravo ljubljanske prave fakultete ali sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice dr. Boštjana M. Zupančiča. Pri Ronnyju Abrahamu se je pragmatičnost izbire, kot smo videli, sesula v prah.«

Moč arbitražnega sodišča

»V stranki se nismo pogovarjali o imenih, oba strokovnjaka, ki smo jih imeli v mislih ob prejšnjem iskanju arbitra, dr. Verica Trstenjak in dr. Ernest Petrič, pa na kandidaturo nista pristala,« je povedal predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat (NSi). Mnenja o tem, kaj bi bila najbolj modra poteza vlade med vsemi tremi možnostmi, se tako med pravniki kot med politiki precej razlikujejo. »Moje osebno razmišljanje je, da naj bi Slovenija odreagirala tako, da bi dala poseben poudarek integriteti in neodvisnosti arbitražnega sodišča. To naj bo vodilo in na podlagi tega aksioma bi se morala vlada odločiti, za kar je dobila mandat. Želimo, da se arbitražni postopek nadaljuje. Jasno je treba artikulirati, da ima arbitražno sodišče moč,« je dejal Horvat. Parlamentarne stranke so se sicer pred četrtkovo odločitvijo zavile v molk.

ZDA na nobeni strani

ZDA se glede zapletov v odnosih med Slovenijo in Hrvaško glede meje in arbitraže ne opredeljuje, so danes v odgovoru na vprašanje STA odgovorili s State Departmenta: »Tako Sloveniji kot Hrvaški smo dali jasno vedeti, da se ne postavljamo na nobeno stran. To dvostransko vprašanje morata rešiti vladi obeh držav, ki sta članici EU in zveze Nato, in prepričani smo, da to lahko naredita.«

Dosedanja stališča ameriških veleposlaništev v obeh državah so si namreč nekateri analitiki razlagali kot podporo uradnemu Zagrebu, ki želi odstopiti od postopka, domnevno tudi zaradi zbliževanja Slovenije z Rusijo, ki naj bi bilo razvidno tudi iz nedavnega obiska Dmitrija Medvedjeva.

Nemogoče

Sta pa tako Pavliha kot dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete pred dvema dnevoma zavrnila možnost, da bi v arbitražnem postopku prišlo do naknadnega vlaganja dokumentov, kar hrvaška stran zdaj navaja kot ključni razlog za odstop od arbitraže. Če bi se to res zgodilo, bi to lahko zelo hitro ugotovili, sta za STA poudarila pravnika. Na zunanjem ministrstvu pa ponavljajo, da je bila vsa dokumentacija jasno označena in zabeležena ter hkrati posredovana arbitražnemu sodišču in drugi stranki v postopku.