Za SLS ni več upanja, Bogovič odstopa

Ljubljana – Franc Bogovič bo z vrha ljudske stranke odstopil dan po lokalnih volitvah, njegov naslednik pa bo izvoljen na kongresu 6. decembra. Po porazu na parlamentarnih volitvah se je tako odločil za »kontroliran sestop«. Vprašanje pa je, koliko županov bo jeseni še hotelo nastopiti pod »blagovno znamko« SLS.

Takojšen Bogovičev odstop ne bi bil smiseln, so zadnje dni ocenili v ljudski stranki. Med počitnicami (po katerih bodo lokalne volitve, za katere predvolilni postopki že potekajo) namreč volilnega kongresa, na katerem bi izvolili novo vodstvo, ne bi bilo mogoče izpeljati na spodoben način. V SLS je razočaranje veliko in veliko je tudi razprav o razlogih za poraz. »Če bo SLS dojela sporočilo volitev, to za stranko lahko pomeni nov začetek, sicer pa je to lahko tudi začetek njenega konca,« je za Delo opozoril nekdanji strankin predsednik Marjan Podobnik.

Koliko je kriv Bogovič

Strele, kot običajno, najbolj udarjajo v vrh, torej v predsednika Franca Bogoviča. Eden od očitkov je, da je preveč investiral v evropske volitve, na katerih je stranki in sebi prvič v zgodovini zagotovil sedež v evropskem parlamentu. A račun je prišel te dni z izpadom iz državnega zbora. Pred evropskimi volitvami so stranko motivirali z na hitro sklicanim letnim taborom, kampanja pa je bila velika investicija v Bogovičevo podobo, kar je bila z vidika parlamentarnih volitev napaka, ker na njih glasov ni zbiral Bogovič. Zaradi evropskih volitev se je odločil, da ne bo kandidiral v svojem običajnem okraju v Krškem, kjer so ga že izvolili v Bruselj. V dveh okrajih v Ljubljani pa ga je skupaj volilo le 243 volivcev. Pred tremi leti ga je v enem samem okraju Krško volilo 2895 volivcev. Ano Somrak, ki je bila na glasovnici v Krškem namesto Bogoviča tokrat, je volilo 1508 volivcev. »To strankarskemu rezultatu gotovo ni pomagalo,« danes priznava Bogovič.

Da SLS ni dosegla praga, sta vsaj še dva razloga, na katera pa prvak SLS ni imel vpliva. V primerjavi s prejšnjimi volitvami se jim je izrazito poslabšal rezultat v mariborski volilni enoti, kar je posledica burnega dogajanja zaradi nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, ki je povzročilo razcep v stranki in razočaranje in najbrž tudi nekaj zmede med volivci SLS. Za SLS pa je imela posledice tudi sprememba pravne ureditve, ki županom zadnja leta prepoveduje, da bi opravljali poslanske funkcije. Prav uspešni župani, denimo Bogovič, so bili v preteklosti eden od ključev za dobre izide stranke na volitvah poslancev. Brez njih bi izpadli že na prejšnjih parlamentarnih volitvah.

Kaj po novem velikem padcu

V zgodovini je SLS tokrat doživela drugi hud padec. Prvi se jim je zgodil leta 2000, ko so se združili s krščanskimi demokrati. Z Andrejem Bajukom so za pol leta Janezu Drnovšku celo prevzeli vlado, v državnem zboru pa s Francem Zagožnom ustavili projekt uvedbe večinskega volilnega sistema, zaradi česar sta premier Bajuk in takratni zunanji minister Lojze Peterle izstopila iz SLS in ustanovila NSi. Na volitvah po teh turbulencah so strmoglavili pod deset odstotkov. Predsednik Franc Zagožen pa je takoj odstopil. SLS se po porazu na parlamentarnih volitvah leta 2000 na državni ravni nikoli več ni pobrala niti do rezultata, ki so ga z Marjanom Podobnikom dosegli leta 1992.

Za prihodnost stranke bo po ocenah SLS pomembno, koliko županov bo po tokratnem volilnem razočaranju še hotelo kandidirati kot kader SLS, koliko pa jih bo kandidiralo neodvisno. Bogovič pravi, da »prebegov« za zdaj ni. Evidentiranih imajo 80 lastnih in 20 skupnih kandidatov z drugimi strankami, računajo pa vsaj na izvolitev 41 županov, kolikor jih ima stranka zdaj.