Denar za subvencije prevozov bo

Bratuškova še ne razmišlja, ali bo kandidirala za komisarko. Za zadolženost Slovenije ni odgovorna njena vlada.

Objavljeno
19. maj 2014 12.17
Posodobljeno
19. maj 2014 12.15
A. S., gospodarstvo
A. S., gospodarstvo

Ljubljana − 24. redna seja državnega zbora se je začela z − odmorom. Pri prvem in drugem glasovanju o dnevnem redu je glasovalo samo 44 poslancev, zato je predsednik DZ Janko Veber odredil odmor. Do odhoda pa je najprej na štiri vprašanja odgovorila odhajajoča predsednica Alenka Bratušek.

Jasmina Opec, SLS, je predsednico vprašala, kaj bo s subvencijami za prevoze dijakov in študentov, glede na to, da naj bi denarja po najavi odhajajočega ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela zmanjkalo. Alenka Bratušek je takoj odgovorila, da je to stvar ministra.

Alenka Bratušek je zatrdila, da bo denar za subvencije do konca junija zagotovljen še danes, do konca leta pa v štirinajstih dneh. Premierka pa nima orodja, kako bi odreagirala proti ministru; sicer pa ta niti ni pometel problema pod preprogo. Res pa bi bilo primerneje, da bi se dogovorili za mizo, ne pa v javnosti.

Glede na prepire v vladi in aktualno problematiko je Jasmina Opec predlagala splošno razpravo v DZ. O predlogu bodo poslanci glasovali jutri.

Ljudmila Novak, NSi, je vprašala, ali bo Alenka Bratušek sama sebe predlagala za evropsko komisarko. Alenka Bratušek na vprašanje ni neposredno odgovorila, je pa obrazložila postopek imenovanja. Komisarja na predlog predsednice/-ka vlade imenuje vlada. Na dodatno vprašanje je Alenka Bratušek odgovorila, da je razočarana, da se ne pogovarjajo o tem, kateri resor si Slovenija želi, ampak kdo bo komisar. Trenutno pa se odhajajoča premierka ukvarja z drugimi vprašanji.

Romana Tomc, SDS, je predsednico Bratuškovo vprašala, ali se bo Slovenija res še naprej zadolževala. Če bo šlo tako naprej, bo do konca zadolžitev presegla 80 odstotkov BDP ali 15.000 evrov na prebivalca. Alenka Bratušek je povedala, da se je Slovenija lani in letos doslej zadolžila za 11,9 milijarde evrov. Od tega tri milijarde evrov za sanacijo bank − problemi so nastali v letih 2006 in 2007, v času vlade Janeza Janša − 5,1 milijarde je namenjeno za odplačilo glavnic starih posojil in dve milijardi za plačilo obresti. Novi vladi bo odhajajoča na računu pustila približno 1,5 milijarde evrov, da ji ne bo treba takoj po nastopu mandata začeti iskati finančnih virov na trgu. Tomčeva z odgovorom ni bila zadovoljna, saj se boji, da Slovenija drvi proti propadu, ki ga ne bo moč preprečiti.

Matevž Frangež, SD, je povprašal, zakaj Slovenija izstopa iz skupine, ki podpira davek na finančne transakcije. Alenka Bratušek je odgovorila, da se Slovenija zavzema za široko davčno osnovo in nizko stopnjo ter enostavnost. Novi predlogi davčne osnove in stopnje pa pomenijo bistven odmik. Učinek za Slovenijo bi bil zanemarljiv − po oceni naj bi pobrali tri milijone evrov, stroški pobiranja pa bi bili dva milijona evrov. Sedanje davščine za finančni sektor so po besedah odhajajoče premierke učinkovitejše. Odgovora, od kod razlika med aprilsko vladno oceno o desetih milijonih evrov od davka na finančne transakcije, pa poslanec ni dobil.