Začenja se letos najtežja seja parlamenta

Najbolj pomembno in negotovo bo glasovanje jutri zvečer o zakonu o fiskalnem pravilu, pred poslanci je še vrsta vročih dilem.

Objavljeno
09. julij 2015 13.00
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

Ljubljana − Margareta Guček Zakošek ni več poslanka. Na začetku zadnje redne seje pred parlamentarnimi počitnicami so se poslanci že seznanili, da je bila izvoljena za državno sekretarko na gospodarskem ministrstvu. Predsednik Milan Brglez je Državno volilno komisijo takoj pozval, naj predlaga poslanca, ki jo bo nadomeščal, dokler bo vladna funkcionarka. Zvečer bodo poslanci, če se nič ne zaplete, potrjevali, da bo sedež Guček Zakoškove prevzel igralec Saša Tabaković (SMC).

Sejo državnega zbora je Brglez pred tem začel z izjavo v opomin na dogodke v Srebrenici, poslanci pa z minuto molka v spomin na žrtve.

Najtežja seja zbora doslej

Pred poslanci bo do srede prihodnjega tedna, ko se začnejo njihove počitnice, doslej daleč najtežja seja. Zadnje mesece zbor res pomembnih odločitev skorajda ni sprejemal: tokrat jih bo cela vrsta. Najbrž najbolj pomembno in negotovo bo glasovanje jutri zvečer o zakonu o fiskalnem pravilu, ki bi moral biti sprejet že davno, a doslej zanj ni bilo mogoče pridobiti dvetretjinske večine poslancev. Pred poslanci bo v prihodnjih dneh, ob množici zakonov, odločanje tudi o odloku o upravljanju državnih naložb, popravljanje zakona o izvrševanju proračuna o financiranju občin, izbiranje nadzornikov državnega holdinga in še cela serija pomembnih kadrovskih odločitev. Prva bo že nocoj, ko bodo tajno glasovali, ali bo viceguverner in član sveta Banke Slovenije še šest let Janez Fabjan, ki je zadnjih šest let to delo že opravljal.

Prve kadrovske odločitve

Ponovni potrditvi Fabjana, ki ga je predlagal guverner Boštjan Jazbec, nasprotuje SDS zaradi zloma bančnega sistema, ki so ga z milijardnimi nakazili bankam reševali davkoplačevalci. »Če isto stvar ponavljaš na isti način, ne moreš pričakovati drugačnega ali pa boljšega rezultata,« je nasprotovanje pojasnil Jože Tanko. A ta stranka združuje premalo poslancev, da bi imenovanje lahko ustavila.

Poslanci bodo odločali tudi, ali bo Borut Vukovič postal vrhovni sodnik na vrhovnem sodišču, pa tudi o več rošadah v državnem zboru. Namesto Bojana Dobovška bo za podpredsednico odbora za peticije izvoljena Erika Dekleva (SMC), Dobovšek bo izgubil tudi sedež v preiskovalni komisiji za TEŠ6, ki bo pripadel Maruši Škopac (SMC). Oboje je posledica izstopa poslanca iz poslanske skupine SMC prejšnji teden. Bojana Muršič (SD), ki je bila že pred časom izvoljena za podpredsednico državnega zbora, bo danes razrešena kot predsednica pravosodnega odbora, položaj bo prevzel Matjaž Nemec (SD).

Novinarji še varuhi zaupnosti oblasti

Poslanci so že začeli razpravo o paketu treh novel, ki jih je predlagal pravosodni minister Goran Klemenčič in o predlogu NSi, kako urediti prikrita vojna grobišča in pokopati žrtve. O teh štirih spremembah zakonov bodo nocoj tudi že glasovali.  Ekspresno bodo v zakonu o izvršbi bankam prepovedali zaračunavanje stroškov izvršb najbolj revnim, določili, da izvršb ni do 76 odstotkov minimalne bruto plače in da bo le izjemoma mogoče rubiti veteranske dodatke.

Razpravljali in glasovali pa bodo tudi o popravkih kazenskega zakonika, s katerimi vlada po številnih kazenskih postopkih proti novinarjem, ki so objavljali zaupne informacije oblasti, predlaga popravek ureditve.  Arhaičnega člena kazenskega zakonika, da se novinar, ki »brez dovoljenja javno objavi« zaupnosti oblasti, kaznuje z zaporom do treh let, vlada ne namerava črtati, čeprav je v očitnem nasprotju z načelom svobode tiska, ki velja v demokratičnih družbah. Tudi z opozicije je k temu ne spodbujajo.

V dveh desetletjih, kar so leta 1994 kaznivost objave zaupnosti, ki so jo iz kazenskega zakonika pred tem črtali še v socializmu, spet uzakonili, v zaporu ni končal niti en novinar ali urednik. Mednarodni škandal in sramota bi namreč bila prehuda. Je pa člen omogočil številne hišne preiskave stanovanj novinarjev in prostorov časopisnih hiš, prisluškovanja in siceršen nadzor novinarjev in kazenske postopke, ki so pomenili predvsem tratenje davkoplačevalskega denarja.

Klemenčič predlaga kompromis, da po novem razkritje in medijska objava vladnih in podobnih zaupnosti ne bi bila kazniva, če »glede na okoliščine primera javni interes po razkritju tajnega podatka prevlada nad javnim interesom po ohranitvi njegove tajnosti in če ni ogroženo življenje ene ali več oseb«.

Takšno izjemo, ki temelji na testu interesa javnosti, smo v preteklosti v ureditvi nekaj časa že imeli.